Damijana Žišt
Zunajrazpravni senat ljubljanskega sodišča je zavrgel zasebno tožbo proti nekdanjima pripadnikoma vojaške brigade Moris Mitju Kunstlju in Branetu Prazniku, novinarjema Mateju Šurcu in Cirilu Brajerju ter nekdanjemu poveljniku litijske teritorialne obrambe Avgustu Cvetežarju. Zasebno tožbo so preko odvetnika Janeza Stuška proti njim vložili Darko Njavro, Franc Oražem in Marko Poje. Očitali so jim, da so z izjavami, ki so jih dali v dokumentarnem filmu V imenu resnice (govori o smrti vojaka Blaža Furjana leta 1997), zakrivili kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Prvostopenjski senat je ugotovil, da zasebna tožba ni sposobna za obravnavo, ker v njeni vsebini ni prepoznati znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, odvetnik Stušek pa je zoper to odločitev že napovedal pritožbo. Tožnike je zmotilo, da jih Kunstelj bremeni, da so oni krivi za smrt še ne 20-letnega vojaka. Preostali pa so razpravljali o tem, da je glede na vse okoliščine težko verjeti, da si je Furjan vzel življenje sam.
Prepoznali so se v dokumentarcu
Kot je zapisano v zasebni tožbi, so toženi s svojimi navedbami Njavra, Oražma in Pojeta, ki sta zaposlena v policiji, označili za pripadnike neke vzporedne vojaške enote Paravomo, ki naj bi bila pred dvajsetimi leti delovala znotraj enote Mors in bila vpletena v številne nezakonite posle, kot so trgovina z orožjem, tobakom, prisluškovanje domačim in tujim državnikom in politikom ter drugo. Poleg tega so jih obtožili vpletenosti v smrt Blaža Furjana, ki naj bi mu bili namerno vzeli življenje, ker ni hotel pripadati skupini, ki je izvrševala nezakonite in kaznive posle, še piše v zasebni tožbi. Trditve, ki so jih v zvezi s tožniki v omenjenem filmu navajali toženi Kunstelj, Šurca, Plaznik, Brajer in Cvetežar, so po besedah tožnikov neresnične.
Sodniki so zasebno tožbo tožnikov zavrgli z obrazložitvijo, da opis dejanja, ki izhaja iz zasebne tožbe, nima zakonskih znakov nobenega kaznivega dejanja. Novinarja Šurca in Brajer sta do določenih trditev, ki sta jih podala v filmu, prišla tudi z lastnim raziskovanjem omenjenega primera, govorila sta tudi z veliko ljudmi. Oba sta se čutila dolžna, da kot novinarja javno opozarjata na sumljivo smrt mladega vojaka, ki da nikoli ni bila povsem pojasnjena. Film je bil posnet v luči dvajsete obletnice smrti vojaka in ob prizadevanju njegove sestre Barbare Furjan, ki meni, da je brat umrl v sumljivih okoliščinah.
Večkrat preverili navedbe o sumljivi smrti
Ker je Mitja Kunstelj pred dnevi na svojem javno dostopnem blogu znova pisal, da na policiji in tožilstvu poteka preiskava v zvezi s smrtjo Blaža Furjana in da naj bi bili v zločin vpleteni Njavro, Oražem in Poje, smo zadevo preverili na policiji, tožilstvu in sodišču. S sodišča so nam sporočili, da zoper omenjene ne poteka nobena preiskava ali drug postopek v zvezi z vojakovo smrtjo. Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete, nam je odgovoril, da policija v zvezi s sumom domnevnega kaznivega dejanja umora Blaža Furjana "ne opravlja nobenih preiskovalnih dejanj, saj je v tem primeru že v preteklosti podala tožilstvu poročilo, iz katerega izhaja, da pri tem dogodku ni bilo znakov kaznivega dejanja". Ker so se v medijih kasneje večkrat pojavljale navedbe, ki so kazale na sumljive okoliščine Furjanove smrti, so jih na policiji večkrat preverjali. "Tudi v teh primerih policija ni zaznala nikakršnih sumljivih ravnanj, ki bi kazala na kaznivo dejanje," je še povedal Menegalija.
Vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergan pa nam je sporočila, da je pristojni tožilec kazensko ovadbo zoper neznanega storilca iz razloga, ker ni bilo podanega utemeljenega suma, da je bilo storjeno očitano kaznivo dejanje, že 28. aprila 2015 zavrgel. Z navedenim sklepom je bil primer na ljubljanskem tožilstvu zaključen.
