Slovenska družina se je julija lani iz Ljubljane preselila v Supetar na otoku Brač. Glavna razloga za selitev sta bila ljubezen do dalmatinskega morja in odločitev sina, da šolanje nadaljuje na tamkajšnji klesarski šoli. Kmalu po selitvi so opazili odlično poslovno priložnost. V sodelovanju z lokalno umetnico so želeli ustvarjati unikaten nakit iz lesa oljke. Zato so se odločili odpreti obrt in spremeniti davčno rezidentstvo, poroča hrvaški portal Slobodna Dalmacija.
Ker je Hrvaška že več kot dvanajst let članica Evropske unije, pri odpiranju obrti niso pričakovali večjih težav. Kmalu pa so trčili ob kruto realnost hrvaške birokracije. Konec januarja so obiskali upravni oddelek za gospodarstvo v Supetarju. Tamkajšnji uradnik je njihovo namero takoj zavrnil in zahteval, da najprej uredijo dovoljenje za bivanje. Pri tem ni upošteval notarsko overjene najemne pogodbe in izrecnega soglasja lastnika nepremičnine. Družino je preprosto napotil na lokalno policijsko postajo.
Državni aparat na otoku popolnoma obstal
Na policijski postaji v Supetarju jih je pričakal prazen šalter za tujce. Uslužbenka na sosednjem okencu jim je pojasnila, da je gospa, ki sicer ureja te zadeve, že od decembra na bolniški. Po več neuspešnih klicih so ugotovili, da država na otoku na tem področju sploh ne deluje. Zato so rešitev iskali v Splitu. Tamkajšnji uslužbenci so jim pojasnili, da zadeve ne morejo rešiti pri njih, so pa po nekaj tednih le poslali nadomestnega delavca na Brač.
Ko je nadomestni uslužbenec končno prispel, je soprog takoj oddal vso potrebno dokumentacijo. Po desetih dneh čakanja je doživel nov šok. Druga uslužbenka, ki je prav tako prišla iz Splita, mu je mirno pojasnila, da so njegovo vlogo preprosto izgubili. Postopek je moral ponoviti in na potrdilo o prijavi začasnega bivanja čakati še dodatna dva meseca in pol.
Zavrnitev kljub uradnim potrdilom
Ko je soprog v začetku marca končno prejel potrdilo o prijavi in kartonček, ki dokazuje, da država izdeluje njegovo izkaznico, se je vrnil na urad za gospodarstvo. Uradnik ga je ponovno zavrnil. Zahteval je fizično izkaznico, čeprav so v preteklosti državljani EU obrt na Braču brez težav odpirali zgolj s potrdilom o sproženem postopku. Podjetniki so kartico nato preprosto dostavili naknadno.
Uradnik ni želel poslušati nobenih argumentov in je vztrajal, da mora družina na izkaznico čakati še dodaten mesec. Družina sedaj bije bitko s časom, saj zaradi birokratskih zamud tvegajo, da bodo zamudili vse roke za prijavo na občinske razpise za najem prodajnih stojnic.
