V vasici Pont-de-Barret na jugovzhodu države, ki šteje komaj 300 duš, je približno trideset sosedov zagnalo preprosto, a revolucionarno iniciativo: vsi si delijo en sam avtomobil.
Projekt, o katerem piše časnik El Pais, temelji na medsebojni pomoči, zaupanju in trajnosti. Ne gre za storitev velikega podjetja ali zapleteno digitalno platformo, temveč za samoorganizirano skupino sosedov. Njihov cilj? Zmanjšati stroške in odvisnost od lastniškega avtomobila.
V središču zgodbe je avtomobilski "veteran", Citroën ZX, ki se je iz zasebne lastnine prelevil v skupno dobro.
Sistem deluje presenetljivo preprosto in temelji na zaupanju. Uporabniki plačajo 25 centov za vsak prevožen kilometer. Ta znesek pokriva izključno stroške goriva, vzdrževanja in popravil. Ni nobenih fiksnih mesečnih naročnin ali zapletenih postopkov rezervacije.
Najbolj očarljiv del sistema pa je logistika: ključi avtomobila se hranijo v vaškem baru. Ta je tako postal neuradni operativni center in simbol kolektivnega duha vasi.
Poleg očitnega finančnega prihranka, ki je v času visokih cen goriva še kako pomemben, ima iniciativa močno ekološko noto. Souporaba zmanjšuje število vozil na cesti in s tem izpuste toplogrednih plinov, kar je ključno v ruralnih okoljih, kjer javni prevoz pogosto ne obstaja.
A pobudniki poudarjajo, da gre za več kot le ekonomijo in ekologijo. Skupni avtomobil je v vas vrnil medsosedsko povezovanje. Deljenje nečesa tako osebnega, kot je avtomobil, zahteva komunikacijo, koordinacijo in zaupanje, s čimer se krepi občutek skupnosti, ki v sodobnem svetu pogosto izginja.
Primer iz Pont-de-Barreta dokazuje, da trajnostna mobilnost ne zahteva nujno milijonskih vložkov ali visoke tehnologije. Včasih je dovolj le sprememba miselnosti in ščepec zaupanja v sočloveka.
