Peti predmet - zloglasni obvod splošne mature

Dobrih šest tisoč dijakov je v letošnjem spomladanskem roku opravljalo splošno maturo, ki odpira vrata na univerzo, okoli sedem tisoč jih je opravljalo poklicno, s katero se lahko dijaki vpišejo na višješolske in visokošolske programe. A tudi s poklicno maturo se je mogoče vpisati na univerzo, če dijaki opravijo maturo še iz dodatnega petega predmeta. Zanj se vsako leto odloči več mladih, letos je dodatni izpit opravljalo že 1544 kandidatov. Ob predstavitvi rezultatov na Državnem izpitnem centru je bilo mogoče slišati opozorila, da bo treba koncepta mature prevetriti, gimnazijski ravnatelji na to opozarjajo že dobrih deset let. Čeprav je bilo mišljeno, da se dijaki s poklicno maturo in petim predmetom lahko vpisujejo le na sorodne študije srednješolskemu izobraževanju, so univerze pri vpisovanju namreč precej bolj velikodušne in neizbirčne.

Strokovno šolstvo postaja največja pripravljalnica za študij

Berzelak izpostavlja, da smo po letu 2000 zaradi potreb v gospodarstvu v Sloveniji temeljito reformirali strokovno izobraževanje, ki je na račun zmanjševanja splošne izobrazbe postalo veliko bolj usmerjeno v poklic. "Poklicna matura naj bi tako postala vstopnica za vključevanje v delo. Dejansko stanje je povsem drugačno. Za nadaljnji študij se odloča že kar neverjetnih 85 odstotkov vseh srednješolcev. Od teh je dobrih 30 odstotkov splošnih maturantov, vsi ostali študentje pa so srednješolsko pot zaključili s poklicno maturo. Strokovno šolstvo je postalo največja pripravljalnica za nadaljnji študij, gospodarstvo pa se še naprej sooča s pomanjkanjem srednješolskega kadra," pravi ravnatelj. Posledično se tudi fakultete soočajo s prešibkim predznanjem svojih študentov, nadaljuje. "Absurdno je, da se lahko denimo ekonomski tehnik s poklicno maturo in petim predmetom splošne mature, recimo iz zgodovine, vpiše na študij elektrotehnike, čeprav v srednji šoli ni imel fizike in niti ure ustreznih strokovnih predmetov ter skoraj pol manj matematike kot maturant gimnazijskega programa." Sedanja praksa omogoča dve povsem neprimerljivi ravni znanj bodočih študentov, opozarjajo ravnatelji. "Peti predmet splošne mature je bil uveden kot možnost, a je v zadnjih letih postal razširjena praksa, saj je le še nekaj študijskih smeri, ki zahtevajo gimnazijsko splošno maturo. Skoraj povsem izrinjene družboslovne vsebine v strokovnih programih in s tem pri mnogih bodočih izobražencih pa so sploh lahko še ena iztočnica za tehten premislek," izpostavi Berzelak.
Če sta pri vpisu na univerzitetne študije na večini programov obe maturi trenutno sprejeti kot enakovredni oziroma je do študija celo lažje priti s poklicno maturo, je treba najti strokovne rešitve, ki bodo pokazale pravično primerjavo med obema maturama, pravi Berzelak. "Primerjava standardov znanj je zelo preprosta, bi pa predvsem zagotovila pravičnejši vpis na nadaljnji študij, saj bi dijakov srednješolski vložek v znanje dobil primerno težo. S tem bi se zelo povečala motiviranost dijakov za kvalitetnejše znanje. Če tega ne bomo storili hitro, bodo dijaki pač iskali na videz lažje poti, katastrofalnost upadanja kvalitete znanja pa bomo občutili kmalu. Inflacija visoko izobraženih - študijskih mest je več, kot je število vseh srednješolcev v generaciji - in enačenje neenakih standardov znanja splošne in poklicne mature pač ne moreta biti dobra popotnica za inovativno družbo 21. stoletja."
Pogovori predstavnikov Skupnosti splošnih gimnazij s prorektorji slovenskih univerz pred dvema letoma so pokazali, da se obe strani zavedata resnosti problema, a ker se zaradi demografskih gibanj zelo manjša število maturantov ter posledično število vpisanih študentov, nihče noče zares poseči v spremembo visokošolskega vpisnega sistema, še izpostavi sogovornik. "Pa bi bilo treba spremeniti samo znamenito vpisno formulo, ki bi primerno uravnotežila kandidate s poklicno in splošno maturo ter s tem na študiju dala prednost tistim, ki so v srednji šoli zbrali več potrebnega predznanja za uspešno vključitev v želeno študijsko smer."

Vsak se lahko vpiše skoraj kamorkoli

"Znameniti in zloglasni 'obvoz' splošne mature na način poklicna matura plus peti predmet nas seveda moti, ker se tako dela krivica našim maturantom. Celo odličnjaki se kam ne morejo vpisati, ker jih prehitevajo po desni. Znano je namreč, da so zlasti na nekaterih fakultetah splošni maturanti v podrejenem položaju," pravi ravnatelj I. Gimnazije v Celju Anton Šepetavc. Poklicna matura sama po sebi jih ne moti. "Poklicna matura plus peti predmet pa gimnazije moti že vrsto let, saj se s takimi bližnjicami dela velika krivica splošnim maturantom, očitna škoda pa tudi kakovosti študija na univerzah. Danes se lahko vsak vpiše skoraj kamorkoli. Kako potem študira in koliko študentov zares diplomira, nam zgovorno povedo nekatere raziskave. Izkupiček je boren, študijski nivo je marsikje krepko upadel."

Direktor Gimnazije Bežigrad v Ljubljani Ciril Dominko prav tako opozarja na anomalije zdajšnje ureditve in protizakonito stanje, ko so skoraj kar vse fakultete dopustile možnost vpisa s poklicno maturo in petim maturitetnim predmetom. "Sam sem za to širino, za možnost vpisa na univerzo po opravljeni poklicni šoli, saj se lahko komu zgodi, da se ni vpisal na pravo šolo, ima pa ustrezno znanje in zanimanje. A taki bi morali opraviti maturo iz vsaj treh obveznih predmetov splošne mature in ne le enega izbirnega. Zdajšnja ureditev je negativna za študij in kadre, ki jih dobimo. Ponekod pa celo vabijo v poklicne in strokovne šole s tem, da bodo dijaki kasneje tako lažje prišli na univerzo."

Univerze: Nekaj bo moralo ukreniti ministrstvo

Pa univerze? "Rektorska konferenca je ustanovila posebno delovno skupino za prenovo vpisa. Za zdaj celovita analiza o razlikovanju študentov, ki pridejo na en in na drugi način na študij, še ni opravljena. Posamične izkušnje in informacije, ki smo jih zbirali, ustvarjajo občutek, da bi lahko bilo boljše. Več težav z napredovanjem in uspešnostjo študija imajo tisti, ki so se odmaknili od svoje srednješolske smeri ali pa za seboj nimajo gimnazijskega šolanja," razlaga dr. Marina Tavčar Krajnc, prorektorica za študijsko dejavnost na Univerzi v Mariboru. Na univerzah se zavedajo težav, ki nastajajo ob vpisu kandidatov z dveh različnih tipov šol, po vsebini in strukturiranosti in tudi po aspiracijah in motivaciji dijakov.
"Čeprav je zakonodaja načrtovala, da se kandidati vpisujejo na univerzo s poklicno maturo in petim predmetom v smeri, smo univerze v obdobju, ko se je začela demografska suša, ko se je število dijakov v generaciji začelo res opazno zmanjševati - prvotno je bilo splošnih maturantov skoraj deset tisoč, zdaj jih je le še šest tisoč - začele odpirati dodatna vrata, ne glede na smer študija, kamor se vpisujejo. Še vedno imamo fakultete, ki vztrajajo le pri dijakih s splošno maturo, vedno več pa je programov, ki omogočajo tudi drugo možnost. Za to so se v glavnem odločali študijski programi, ki so se bali, da bi ne bilo zadostnega dotoka kandidatov, še v časih, ko je glavarina igrala pomembno vlogo. To je neke vrste obvod in anomalija, ki se je izkazala kot ne preveč dobrodošla," priznava sogovornica. Rešitev ne bo enostavna, nadaljuje: "Problem je tako širok, da ne moremo pričakovati, da se bo ena ustanova ali pa ena univerza odločila, da bo začela spoštovati zakonodajo. Vsi se zavedajo, da bodo število kandidatov izgubili in da bodo ti šli drugam." Težave z manjšimi generacijami pa bodo vztrajale vsaj še pet let. Ob tem sogovornica opozori, da bo treba bržkone zmanjšati za slovenski prostor preveliko ponudbo visokošolskih programov.
"Vsekakor zgolj en dodaten predmet v splošnem ne pomeni ustrezne izenačitve z gimnazijskim izobraževanjem. Dogaja se tudi, da dijaki z dobrimi ocenami na poklicni maturi in z dobro opravljenim dodatnim predmetom zberejo več točk za vpis na univerzitetne programe kot dijaki s splošno maturo, pozneje pa imajo lahko študijske težave v prvem letniku, ker preprosto nimajo dovolj osnov," opažajo na Univerzi v Ljubljani, pravi prorektorica za področje pedagoškega dela dr. Branka Kalenić Ramšak. Ob tem izpostavi, da je treba izjemno motiviranim, ki želijo svojo poklicno pot preusmeriti v univerzitetno, vendarle tak prehod omogočiti, saj vedno obstajajo izjemni posamezniki, ki jim javni izobraževalni sistem mora omogočiti ustrezni razvoj in pot za pridobitev znanj. "Ker pa prihaja tudi do zlorab obstoječega sistema prehajanja, bi moralo ministrstvo razmisliti o pogojih za takšne prehode in pogoje morda zaostriti," vrne sogovornica žogico ministrstvu.