Zadnje časa so mediji veliko pisali o tem, da naj bi znameniti celjski grič Petriček že imel novega lastnika in se bo končno začelo urejati to zapuščeno in povsem degradirano območje.
Območje je tako rekoč neprepoznavno, že kar grozljivo zapuščeno
Odstop od predkupne pravice
Predkupno pravico je imela tudi celjska občina, a se ni odločila za odkup tega zemljišča, ki ima poseben pomen za Celjane. V povojnih desetletjih je Petriček postal izjemno priljubljena izletniška in rekreacijska točka za meščane. Tam so bili vsakoletna osrednja prvomajska prireditev z brezplačnim golažem, velika ljudska praznovanja, veselice in ljubiteljski športni dogodki na igrišču, za katerega je lepo skrbela Športna zveza Celje.
Otroci s Petrička
Danes porušeni objekt je po Sloveniji zaslovel po dokumentarcu Otroci s Petrička. Režiser Miran Zupanič je namreč s številnimi pričevalci razkril še eno temno plat povojnega dogajanja. Otroke, ki so jih odvzeli staršem v zloglasnem taborišču na Teharju, so nastanili v takrat zapuščeno gostilno. Mnoge starše so umorili, otroke pa razselili, nekaterim so celo spremenili identiteto in jih oddali v rejo. Temačna povojna dogajanja je takratna oblast spretno prikrivala pred širšo javnostjo in enako kot povojne poboje zagrebla globoko v pozabo. Danes je pokopan še zadnji spomin na te nedolžne žrtve brezčutnih in maščevalnih zmagovalcev.
Razvaline, potepuški psi in mačke
Resnici na ljubo je treba povedati, da je občina z različnimi investicijami preusmerila tok rekreativcev, sprehajalcev in izletnikov. Prvomajska praznovanja na Špico za Savinjo in na Celjsko kočo. Protipoplavne ukrepe za Savinjo je izkoristila za ureditev sprehajališča ob Savinji od mesta do Levškega mostu. Povezala je mestni park z mestnim gozdom, prav na trasi vzporedno s Petričkom bližje Savinji so nova trim steza, igrala za otroke ... Tu so tudi znamenita hiša na drevesu pa klopce za oddih, urejene so učne poti in lepo markirane posebnosti mestnega gozda vse tja do Anskega vrha, kjer je eden najlepših razgledov na Celje in okolico. Prav sredi vsega tega je Petriček, a danes si nihče več ne upa tja gor.
Upravičenec molči
Posestnika Petrička Ervina Avgusta so usmrtili leta 1946, ker naj bi bil sodeloval z okupatorjem, premoženje pa nacionalizirali. V dolgotrajnih postopkih se je očitno izkazalo, da je bil posestnik le še ena žrtev povojnih političnih razmer. Njegov potomec Tomaž Petriček, denacionalizacijski upravičenec in eden od solastnikov posesti, ne želi dajati izjav: "Sem hudo slabe volje, ker ne držijo vse informacije, o katerih se piše. To je popolnoma privatna zadeva."
