Problemi sodobnega življenja v zelo zahtevnem okolju pomenijo izziv že za zdrave ljudi, še toliko bolj pa za posameznike s presnovnimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen. Prav o tem je tekla razprava dogodka Sladka tribuna, kjer so mladi in odrasli s sladkorno boleznijo skupaj s strokovnjaki spregovorili o vsakodnevnem soočanju z boleznijo ter izzivih zdravega življenja. 

Sladka tribuna je izpostavila štiri ključne izzive, s katerimi se v vsakdanjem življenju soočajo otroci, mladostniki in odrasli s sladkorno boleznijo: prehrano in prehranske navade, telesno dejavnost, izobraževanje o zdravem življenjskem slogu ter različne pasti, ki prežijo na ljudi s to boleznijo. 

Pozitiven učinek redne telesne vadbe

Specialist pediater endokrinolog s Pediatrične klinike UKC Ljubljana Klemen Dovč je poudaril, da ima telesna vadba ugoden učinek na zdravje otrok in odraslih, zato je priporočljivo, da so otroci telesno dejavni vsaj eno uro na dan, odrasli pa 150–200 minut na teden. "Sodobne študije potrjujejo, da redna telesna dejavnost izboljša vodenje sladkorne bolezni, omogoča lažje doseganje ciljnih ravni glukoze ter prispeva k boljšemu dolgoročnemu zdravju, zato jo lahko razumemo tudi kot obliko zdravila." Poudarja še, da je njihovo temeljno poslanstvo, da ljudi s sladkorno boleznijo spodbujajo k redni telesni dejavnosti. Ta mora biti del njihovega vsakdana ter ustrezno načrtovana in pripravljena, saj je le tako lahko varna in učinkovita.

Svojo zgodbo so delili podjetnica ter osebna trenerka s sladkorno boleznijo Lana Matjašič Filipčič, kolesar s sladkorno boleznijo Aljaž Bratkovič ter Aleksej Ivačič Kolar, gimnazijec ter pevec in glasbenik s sladkorno boleznijo, ki so spregovorili nekaj več besed o svojih izkušnjah soočanja s to boleznijo. 

"Če imaš sladkorno bolezen pod nadzorom, lahko počneš vse, kar si želiš. Naučil sem se, da potrebujem pomoč in da je pomembno, da se o tem pogovarjam z ljudmi. Če prosiš za pomoč, to ne pomeni, da si obupal, ravno nasprotno, naredil si vse, da vztrajaš. Takrat začneš pot proti boljšemu življenju. In to je bistveno tudi pri sladkorni bolezni," pravi Aleksej.

Podobno razmišlja tudi Aljaž, strasten kolesar, ki se ukvarja s športom, trenutno med najbolj priljubljenimi v Sloveniji. Čeprav mu sladkorna bolezen predstavlja izziv, ga ne ovira pri doseganju ciljev, saj se je naučil, kako jo usklajevati s treningi. "Sladkorna bolezen je vsekakor ovira, ki jo moram upoštevati, če želim trening optimalno izkoristiti. Zato ga skrbno načrtujem," pojasnjuje. Pri tem mu pomaga tudi poznavanje vpliva prehrane: "Znanost je pokazala, da je ključno uživanje ogljikovih hidratov. Ker imam sladkorno bolezen, še toliko bolj vidim, da mi več ogljikovih hidratov omogoča boljši izkoristek telesa in večjo zmogljivost." Lana  je prepričana, da izkušnja življenja s sladkorno boleznijo prinaša tudi pozitivne učinke: "Veliko stvari, ki se jih naučiš pri obvladovanju bolezni, lahko preneseš v vsakdanje življenje. Ta disciplina mi zelo pomaga tudi pri poslu. Na začetku je težko. Nekateri dnevi ali tedni so po vseh teh letih še vedno naporni. A z leti postane lažje in boljše. Misel na to, da bo jutri bolje, me motivira in spodbuja."

Da je telesna dejavnost za ljudi s sladkorno boleznijo lahko celo prednost, je potrdil tudi kineziolog iz kineziološkega centra Stratfit Jan Bedenk, ki ima izkušnje z vadbo oseb s kroničnimi boleznimi. Po njegovih besedah se vadba teh posameznikov od vadbe sicer zdrave populacije razlikuje predvsem v načinu stopnjevanja obremenitev ter v spremljanju počutja pred vadbo, med njo in po vadbi. "Ključna sta dober uvodni pregled in anamneza, saj tako dobimo vpogled v posameznikovo bolezen in odzive telesa. Na tej podlagi lahko vadbo ustrezno prilagodimo," poudarja. Po njegovem mnenju je sladkorna bolezen pravzaprav ena od tistih kroničnih bolezni, pri kateri ima redna telesna dejavnost izrazito pozitiven vpliv, saj bistveno izboljšuje obvladovanje bolezni.

Pediater endokrinolog ter predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Tadej Battelino je bil oster glede stigme pri osebah s presnovnimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen in tudi debelost. Za tip 1 vemo, da gre za avtoimunsko bolezen, za tip 2 pa še vedno prevladuje stigma, da so ljudje krivi sami. Tu se mora zgoditi premik. Pri gibanju pa se mu zdi najpomembnejši zgled, če bomo aktivni mi sami, bodo aktivni tudi naši zanamci, je menil.

Specialistka internistka endokrinologinja iz UKC Ljubljana Mojca Jensterle Sever je glede zdravega življenjskega sloga v videoizjavi opozorila: "Kar 39 odstotkov odraslih Slovencev ima čezmerno telesno maso, 20 odstotkov jih živi z debelostjo, med mladostniki pa je delež 23 odstotkov. Trendi naraščajo, kar pomeni, da to, kar počnemo zdaj, ne deluje. Najučinkovitejša je primarna preventiva, a ko enkrat pride do razvoja debelosti, so potrebne tudi sodobne metode in zdravila."

Pomen rednega upoštevanja zdravstvene terapije

Strokovnjaki so opozorili, da brez redne terapije ni mogoče uspešno obvladovati bolezni. "Redno jemanje je ultimativna možnost zdravljenja vseh kroničnih bolezni," je dejala diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor Urška Kšela. Če zdravila proti sladkorni bolezni predpišemo dovolj zgodaj, lahko celo spremenijo potek bolezni, nekako zazdravijo bolezen, ki preide v prediabetes, posameznik je lahko celo povsem brez težav. Kot je poudarila, lahko z redno terapijo preprečimo napredovanje sladkorne bolezni in njene zaplete. "Vsak bolnik je svoja zgodba in mi imamo vsak dan izziv opolnomočiti jih, da razumejo pomen zdravljenja, tako z zdravili kot samo ukrepi življenjskega sloga," je še poudarila. 

Diabetologinja iz ZD Idrija Ana Ogrič Lapajne pa je poudarila pomen odnosa z osebo, ki ima sladkorno bolezen. "Bolnik mi mora zaupati, zato je ključnega pomena individualni posvet in razumevanje, zakaj nekdo ne želi jemati zdravil. Razlogov je lahko veliko in prav je, da zdravnik razišče, v čem je težava."

Na sistemski ravni so bili predstavljeni programi, ki se že izvajajo v centrih za krepitev zdravja. Diabetologinja in koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja Jelka Zaletel je opozorila: "Pomembno je, da osebam predamo potrebno znanje pa tudi motivacijo in konkretni načrt. Največje breme niso tisti, ki redno hodijo na preglede, ampak tisti, ki se jih sistem ne dotakne."

"Bolezen sem obrnila v svoj privilegij"

Kako ljudje s sladkorno boleznijo dojemajo hrano in kakšen odnos imajo do nje, je pomembno. Lana pravi, da je bilo v njenih 27 letih življenja s sladkorno boleznijo veliko poudarka na tem, česa ne sme jesti, kar je ustvarjalo željo prav po prepovedanem. Sčasoma pa je bolezen obrnila v svoj privilegij: "Sladkorno bolezen sem obrnila v svoj privilegij, usmerja me, da pazim, kaj jem. Poskrbim, da vase vnesem tudi hrano, ki me osrečuje, seveda pa jo prilagodim tako, da se ob njej dobro počutim. V puberteti je bilo to drugače kot danes. Verjamem pa, da lahko vsak iz tega, kar mu življenje prinese, potegne tudi nekaj dobrega."

Za Aljaža hrana pomeni tako gorivo kot užitek, Aleksej pa je priznal, da je bil začetek prilagajanja težek: "Pomembno je notranje zavedanje, da bo bolje. Manj kot se obremenjuješ s tem, kako bo bolezen vplivala na tvoje življenje, lažje je živeti z njo."

Svojo izkušnjo je prek videoizjave delila tudi predsednica Društva diabetikov Ljubljana Karmen Maričič, ki so ji sladkorno bolezen odkrili med nosečnostjo: "S svojo diagnozo sem se sprijateljila. Postala je moja prijateljica, saj sem se od nje veliko naučila. Spremenila sem življenjski slog, hodim na sprehode, pravilno se prehranjujem, upoštevam nasvete zdravnika in redno jemljem zdravila. Življenje je lahko lepo, le malo ga je treba prilagoditi."