
Pomlad prinaša toplejše dni, a hkrati tudi tisti zloglasni vikend, ko se naš biološki ritem postavi na glavo. Konec marca namreč ponovno premikamo urine kazalce. Letos prehod na poletni čas nastopi nekoliko prej kot lani, kar pri mnogih zbuja zmedo. V noči s sobote, 28. marca, na nedeljo, 29. marca, bomo ob 2. uri zjutraj kazalce premaknili za eno uro naprej. To pomeni, da bomo spali uro manj, a v zameno dobili daljše popoldneve in svetlejše večere.
Zakaj letos sprememba nastopi prej? Razlog ne tiči v novih pravilih, temveč v koledarju. Evropska direktiva namreč narekuje, da prehod na poletni čas vedno izvedemo zadnjo nedeljo v marcu. Ker datumi vsako leto padejo na drug dan v tednu, se spreminja tudi datum zadnje nedelje. Lani smo tako uro premikali 30. marca, letos pa dan prej.
Konec premikanja ure še vedno visi v zraku
Vsako pomlad in jesen javnost znova odpre razpravo o smiselnosti tega početja. Prvotni cilj premikanja ure, ki so ga množično uvedli med energetsko krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil varčevanje z energijo zaradi boljšega izkoristka dnevne svetlobe. Novejše raziskave pa kažejo, da so ti prihranki minimalni, saj v prehodnih mesecih več energije porabimo za jutranje ogrevanje. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval predlog o ukinitvi sezonskega premikanja ure, kar je podprla tudi velika večina državljanov. Kljub temu proces stoji, saj države članice ne najdejo skupnega jezika o tem, ali bi trajno obdržale poletni ali zimski čas. Praksa se bo tako nadaljevala vsaj do konca leta 2026.
Izguba ene same ure spanca močno poruši naš notranji biološki ritem. Organizem se odzove z utrujenostjo, glavoboli in težavami s koncentracijo, ki lahko trajajo več dni. Statistika celo beleži rahel porast prometnih nesreč v ponedeljek po spremembi ure, predvsem zaradi utrujenosti voznikov.





