
Izbira najprimernejšega pogona danes ni več le vprašanje cene goriva oziroma energenta, temveč se oblikuje kot kombinacija vaših voznih navad, načrtovanih poti in dolgoročnih stroškov vzdrževanja. Vsaka tehnologija ima namreč svoj idealni scenarij uporabe. Prav zato smo pripravili kratek vodič, ki vam bo pomagal ugotoviti, kateri pogon je najbolj pisan na kožo vašemu življenjskemu slogu.
Bencinski motor: klasika za kratke razdalje
Bencinski motorji ostajajo prva izbira za tiste, ki cenijo nižjo nabavno ceno in enostavnost. Moderni turbo-bencinski motorji so močno napredovali glede zmogljivosti, predvsem navora, a fizika ostaja neizprosna: ob visoki obremenitvi teh motorjev poraba hitro naraste. Bencinski motor v vozilu je zato primerna izbira za voznike, ki letno prevozijo manj kot 15.000 km, uporabnike, ki opravljajo predvsem kratke mestne vožnje (vrtec, trgovina, služba v istem kraju) ter predvsem vse tiste, ki želijo najnižji začetni finančni vložek ob nakupu.
Med prednosti lahko vozilom z bencinskimi motorji pripišemo tišje delovanje, hitro ogrevanje motorja pozimi ter cenejše redne servise.
Na seznamu slabosti pa se znajdejo višja poraba na avtocesti ter večja nihanja stroškov zaradi cen bencina.
Dizelski motor: kralj avtocest in dolgih prog
Kljub vedno strožjim ekološkim predpisom dizel ta hip še vedno nima prave konkurence pri energetski učinkovitosti na dolge proge. Visok navor pri nizkih vrtljajih omogoča sproščeno vožnjo težjih vozil. Najbolj primeren je za »trgovske potnike« in voznike, ki letno prevozijo več kot 30.000 km, pa seveda vse, ki se vsak dan vozijo po avtocesti na daljših relacijah. Omenjena vrsta pogona ostaja v domeni težjih SUV-jev ter vozil, ki pogosto vlečejo prikolice.
Prednosti so očitne: nizka poraba pri visoki hitrosti, izjemen doseg z enim rezervoarjem, dolga življenjska doba motorja.
A se velja obenem zavedati tudi (resnih) slabosti: višja cena goriva, tveganje za zamašitev filtrov izpustnih plinov pri mestni vožnji, dražje popravilo kompleksnih komponent (turbina, vbrizgalni sistem).
Hibridni pogon: urbani varčnež
Hibridi so v zadnjih letih postali nekakšna zlata sredina med bencinarji in dizli. Pri čemer razlikujemo med klasičnimi hibridi (samopolnilni), ki so idealni za mesto, in priključnimi hibridi (PHEV), ki tipično omogočajo 50 do 100 km popolnoma električne vožnje. Hibridi so najbolj primerna izbira za uporabnike z mešanim ciklom vožnje (npr. mesto ter obvoznica) in vse tiste, ki se pogosto srečujejo z mestnimi zastoji (kjer hibrid deluje najbolj učinkovito).
Priključni hibridi pa se zdijo idealni za vestne voznike, ki vozilo (dosledno) polnijo doma/v službi in opravijo večino dnevnih poti na elektriko.
Prednosti hibridov so na dlani: izjemno nizka poraba v mestu, regenerativno zaviranje (manjša obraba zavor), tiha mestna vožnja. Imajo pa tudi par slabosti, kot npr. višja nabavna cena, na avtocesti je poraba primerljiva z bencinarjem, prtljažnik pa je nekoliko manjši zaradi vgrajenih baterij.
Električni pogon: visoka učinkovitost za (skoraj) vse scenarije
Električna vozila ne uporabljajo fosilnih goriv, temveč shranjujejo energijo v velikih baterijskih sklopih. Danes so dosegi tovrstnih vozil že realnih 300 do 500 km, kar močno zmanjšuje t. i. strah voznikov pred prazno baterijo.
EV je že ta hip najbolj primerna izbira za lastnike hiš ali vse, ki imajo možnost polnjenja doma ali v službi (najcenejša energija).
Prav tako hitro postane logična izbira za voznike, ki letno prevozijo več kot 20.000 km, saj to vodi v »hitrejšo povrnitev višje investicije«, k čemer še dodatno prispevajo trenutne visoke subvencije ob nakupu novih in mlajših rabljenih vozil, ki jih naredijo še dodatno bolj privlačne v očeh (potencialnih) kupcev. Pa tudi brez teh imajo EV številne prednosti, kot so izjemni pospeški, skoraj neslišna vožnja, minimalni stroški rednega vzdrževanja (ni olja, filtrov goriva, jermenov) ter dejstvo, da so brez lokalnih emisij in posledično nanje ni mogoče »obestiti« dodatnih okoljevarstvenih taks. Med slabosti pa lahko štejemo nekoliko višjo nabavno ceno, potrebo po načrtovanju daljših poti (postanki za polnjenje) ter hitrejšo izgubo vrednosti (ki je prvenstveno posledica hitrega razvoja baterij).

Kako izbrati?
Preden se odločite, kateri pogon bo gnal vaše naslednje vozilo, si postavite ključno vprašanje: »Kje bom preživel 70 % svojega časa za volanom?« Če je odgovor v mestnih zastojih, izberite električno vozilo ali vozilo s hibridnim pogonom. Prihranek pri gorivu in udobje samodejnega menjalnika bosta hitro odtehtala nekoliko višjo ceno, EV pa temu doda še izjemno vozno dinamiko (takojšen visok navor) in izjemno nizko ceno energenta, ki strošek vožnje v primerjavi z drugimi pogoni v praksi vsaj prepolovi.
Če se vaš odgovor glasi »na avtocesti«, ostanite pri dizlu, saj je razlika v porabi pri hitrosti 130 km/h še vedno močno v prid dizelskemu motorju (v primerjavi z bencinarjem). V kolikor pa vaša avtocestna relacija ne presega 200 ali 250 kilometrov dnevno (npr. Maribor – Ljubljana), lahko razmišljate tudi o električnem vozilu z zmogljivejšo baterijo. Pri tem le pazite, da bo imel deklariran doseg enkrat daljši od vaše relacije, saj s tem premagate tudi najbolj črne scenarije izredno slabih zimskih razmer in ne vedno polne baterije.
Če avto potrebujete le za občasne opravke in krajše poti, izberite bencinskega ali povsem električnega malčka.
Manjši začetni strošek in manj skrbi z vzdrževanjem sta v tem primeru najbolj racionalna izbira. Električna vozila so že ta hip ekonomski zmagovalec za vsakogar, ki jih lahko polni doma (npr. ponoči po nizki tarifi) ali ima lastno sončno elektrarno. Strošek vožnje je v tem primeru dosegljiv za ostale pogone. EV ponuja najvišje udobje (tišina, takojšen pospešek), zahteva pa kratek postanek (20 do 30 minut) na hitrih polnilnicah pri poteh, daljših od 400 kilometrov.





