Damijan Toplak
Športne trgovine Hervis so v Sloveniji prisotne natanko dve desetletji, od začetka pa podjetje v lasti Spara Avstrija vodi danes 52-letni Ljubljančan Aleš Černe, po izobrazbi diplomirani inženir lesarstva, ki pa mu šport in komerciala nista tuja. Zadnjih deset let Černe kot direktor skrbi tudi za Hervis na hrvaškem trgu, kjer imajo 14 prodajaln, medtem ko je v Sloveniji natanko 17 Hervisovih trgovin. In če v Sloveniji Hervis letno dosega kar 39 milijonov evrov prometa (pred prihodom številne konkurence je imel v letih 2007 do 2010 celo okrog 60 milijonov evrov letne realizacije), je ta na Hrvaškem 27 milijonov evrov.
"Slovenci smo tako kot Hrvati zelo športen narod, s to razliko, da smo bolj aktivni v individualnih športih, Hrvati pa v moštvenih in pri teh se kupuje manj športne opreme," razliko v prodaji v Sloveniji in na Hrvaškem pojasni Aleš Černe.
"Konkurenca nas je prisilila v še bolj podroben razmislek o tem, kaj kupec želi"
Vedno poslovali z dobičkom
Kakšni so spomini na to, ko je Hervis pred dvema desetletjema prišel v Slovenijo?
"Trg na področju športne trgovine je bil praktično prazen. Slovenijašport je ravno propadel, bil pa je Giga sport, a tudi tega danes ni več. Druge ponudbe, razen nekaterih malih trgovcev, ni bilo. Leta 1997 smo začeli odpirati trgovine - prvo v Ljubljani, sledila je celjska - in to so bile res bombastične otvoritve, ljudje so zelo radi kupovali športno opremo. Potem se je stanje začelo umirjati, na trg so prihajali novi ponudniki, predvsem Intersport pa Sports Direct (prej Sport 2000), nazadnje Decathlon. Zelo se je razvila ponudba športne obutve, to prodajajo tudi obutvene verige, kot so Deichmann, CCC, Mass, razvili so se 'snickers shopi', tekaške trgovine pa specializirani trgovci, predvsem za kolesarstvo, pohodništvo, gorništvo."
Hervisova najuspešnejša leta so bila pred časom.
"Drži. To je bilo obdobje od 2007 do vključno z letom 2010. Vse dokler nismo v Sloveniji zaznali gospodarske krize, ki se je že nekaj let prej pričela v ZDA in drugod po Evropi. V našem najuspešnejšem obdobju smo imeli nad 60 milijonov evrov letnega prometa in tudi več kot 300 zaposlenih, medtem ko jih imamo trenutno 227. Število zaposlenih smo bili ob padcu prometa primorani prilagoditi. Že od prvega leta, ko smo odprli trgovini v Ljubljani in Celju, smo bili uspešni in nikdar v zgodovini podjetja nismo poslovali z izgubo."
Plače so preveč obdavčene
Plače zaposlenih v Hervisu so skladne s kolektivno pogodbo, marsikdo pa dobi zaradi uspešnosti višjo plačo. "Želim si, da bi v prihodnje imeli v Sloveniji, tudi v naši panogi, višje plače, in vlada lahko pri tem z obdavčitvijo plač veliko naredi. So pa plače v splošnem izraz gospodarske situacije v državi in z nekaterimi drugimi državami se tu ne moremo primerjati. Za zdaj nimamo težav dobiti zaposlenih, se jih pa veliko recimo v Ljubljano vozi iz okolice. Za ljudi, ki delajo v trgovini, smo pripravljeni veliko stvari organizirati, da se izšolajo, se spoznajo s tem poklicem, in na ta način rešujemo situacijo," pove Aleš Černe.
Ne le nakup, tudi izposoja
Kako pa ocenjujete konkurenco?
"Konkurenca nas je prisilila v še bolj podroben razmislek o tem, kaj kupec želi. Sami želimo kupcu povedati, da prodajamo artikle z najboljšim razmerjem med kvaliteto in ceno, da pri nas najde ponudbo najboljših blagovnih znamk na svetu. Letos smo začeli sposojati določeno opremo, kot so supi, in se tudi s tem približali kupcem. Ni potrebno, da je vsakdo lastnik vsega, ampak si za določeno obdobje, ko to potrebuje, sposodi, nato pa vrne in si sposodi kaj drugega. Za naslednje sezone pripravljamo izposojo še več športne opreme."
Hobi povezati s poslom
Aleš Černe je vodenje slovenskega Hervisa prevzel pri 32 letih, predtem pa bil tri leta zaposlen v podjetju Liko Vrhnika na področju proizvodnje, komerciale in razvoja, in to v obdobju hude krize za lesarsko panogo. V Hervis ga je pripeljala ljubezen do športa, in pravi, da je idealno povezal hobi s poslom. Na sedmih trgih (Avstrija, Slovenija, Nemčija, Romunija, Hrvaška, Češka in Madžarska) ima Hervis skupno 200 trgovin z blizu 3000 zaposlenimi in s pol milijarde evrov letnega prometa.
Nove trgovine in prenova obstoječih
Se vse več kupuje po spletu?
"Ponujamo vse opcije prodaje. Lahko naročite od doma, pa vam pripeljemo na dom ali prevzamete izdelek v trgovini, v drugem primeru ni stroškov dostave. Lahko pridete v trgovino, in ob nasvetih naših prodajalcev skupaj poiščemo, kar potrebujete. Obstaja možnost rezervacije, da ni treba plačati, ampak le rezervirate, v vsakem primeru pa lahko vse, tudi kupljeno po spletu, v določenem obdobju zamenjate ali vrnete. Spletna prodaja, tako preko namiznih in tabličnih računalnikov pa mobilnih telefonov, je v vzponu in z njo uspešno rastemo ter z njo dosegamo med 5 in 10 odstotki celotne prodaje."
Kakšne investicije načrtujete?
"V Sloveniji in na Hrvaškem planiramo odpreti nove trgovine v manjših mestih pa tudi obnovo trgovin, recimo v Celju in mariborskem Europarku, kjer bi ju preimenovali v Hervis super store, ter kupcu ponuditi še več digitalnih storitev pa tudi t. i. elektronsko mobilnost (električna kolesa in druge naprave na električni pogon) ter druge novosti, ki pa naj še ostanejo skrivnost. Še več bomo investirali v spletno prodajo in s tem v logistiko, ki jo trenutno najemamo."
Kako se pozna pri Hervisovem poslovanju, da je njegov lastnik Spar Avstrija?
"Imamo kar nekaj trgovin v Sloveniji, še več pa na Hrvaškem, ki sploh niso umeščene ob trgovinah Spar. Na trgu smo samostojni in Spar nam ne diktira, če pa so med nami možne sinergije, skušamo to izkoristiti, a ne na silo. V prvi vrsti pazimo, da je vsaka posamezna trgovina, tudi ob ustrezni lokaciji in tržnih pogojih, dobičkonosna, saj drugače ne gremo v investicijo."
Kje se Hervis pojavlja kot sponzor?
"Zelo smo vpeti v nogomet, smučanje, kolesarstvo, a se pogovarjamo o tolikšnih zneskih, ki jim ne moremo več slediti, in zaradi tega smo se iz profesionalnega športa umaknili. Podpiramo rekreacijo in dogodke, kot so denimo nočna 10ka, Business run, Istrski kolesarski maraton, Mariborski mestni tek, a še pri tem se odločamo, ali je prireditev prava ali ne."
Slovenski kupec racionalno zadržan
Kakšne so razmere v slovenski trgovini?
"Na splošno je zdaj v trgovini rast in gospodarski kazalniki so na predkriznih nivojih. Kljub temu se vse to (pre)počasi prenaša na domačo potrošnjo. V tem smislu je slovenski kupec racionalno zadržan, kakor ni takoj prvi dan zaznal krize, tudi to rast zaznava počasneje, kot dejansko na trgu je. Stanovanjsko-gradbeni in avtomobilski sektor, v nasprotju z maloprodajo in potrošnjo, že nadpovprečno rasteta."
Tudi plače in zaposlenost se po navadi po krizi izboljšujejo z zamikom?
"Slovenska trgovina je na evropskem nivoju, tako po ponudbi kot po prodajnih površinah, vendar mislim, da Slovenija trgovine ne jemlje kot gospodarsko panogo, saj ne razumemo, da gospodarsko rast generira tudi domača potrošnja. Šele v zadnjem letu ali dveh sem slišal politike govoriti o rasti BDP zaradi domače potrošnje. Z rastjo domače potrošnje smo lahko gospodarsko uspešnejši in za to domačo potrošnjo mi tudi proizvajamo. V Sloveniji proizvajamo tudi športne izdelke."
Koliko slovenskih izdelkov je na Hervisovih trgovskih policah?
"Zelo malo, saj je tudi ponudba zelo omejena. Kljub vsemu v Sloveniji in na Hrvaškem zelo uspešno sodelujemo z Elanom in smo verjetno na tem trgu številka ena, prav tako je v našem asortimentu med smučmi najbolje zastopan prav Elan. Veliko smo sodelovali z Alpino, Planiko, Nesom, a smo sodelovanje zaradi njihovih težav prekinili, danes pa ob Elanu delamo le še z Verigo Lesce v programu derez."
Kako davki in gospodarska politika vplivajo na Hervis?
"Vlada bi morala ob izboljšanju gospodarske situacije, kot je uvedla višji DDV, zdaj tega kot prvi ukrep znižati na prejšnjo raven. Vemo, zakaj smo DDV uvedli, in bi ga morali s tega vidika kot dodaten zagon potrošnji znižati. Plače prodajalcev in podobnih poklicev so preobremenjene in s tega vidika je poklic relativno nezanimiv."
