(FOTO) V jami na Pelješcu odkrili okoli štiri tisoč let staro jamo, ki je služila tudi kot ilirsko svetišče

M.R.
12.06.2025 18:58

Konec maja in v začetku junija so raziskovalci v jami Crno jezero nad krajem Ponikve na polotoku Pelješac odkrili dragocene arheološke najdbe, ki nakazujejo, da so jo tisočletja uporabljali kot ilirsko svetišče.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Raziskovalci v jami na polotoku Pelješac
Dubrovački muzeji

Raziskovalno ekipo dubrovniških muzejev, ki jo je vodil kustos Domagoj Perkić, sodelovali pa so tudi arheologa Krešimir Grbavac in Paulo Knego ter restavratorka Sanja Pujo, zunanja svetovalka Karmen Butigan in speleologinja Nataša Cvitanović.

Ekipa arheologov
Dubrovački muzeji

Jama je dolga 238 metrov, globoka pa je 94 metrov, nahaja pa se pod velikim prazgodovinskim kamnitim kupom na hribu Ilin nad krajem Ponikve. Zaradi svojega dominantnega položaja je imela v zadnjih štirih tisočletjih pomembno vlogo v življenjih lokalnih skupnosti. Med raziskavo so odprli dve sondi s površino okoli šestih kvadratnih metrov, v katerih so odkrili številne pomembne najdbe. 

Arheologa v jami
Dubrovački muzeji
Dubrovački muzeji

V bronasti dobi okoli dva tisoč let pred našim štetjem, je jama služila kot stanovanje, Po koncu bronaste dobe in v začetku železne dobe, okoli 9. do 6. stoletja pred našim štetjem, so posamezne dele jame uporabljali kot nekropolo, kjer so pokopali stanovalce prazgodovinske skupnosti, o čemer pričajo najdene človeške posmrtne ostanke, še posebej lobanja, ki so jo našli v kamnitem nasipi. 

Vhod v jamo
Dubrovački muzeji
Kraj, kjer se nahaja jama
Dubrovački muzeji

V zadnjih stoletjih 1. tisočletja pred našim štetjem so jo očitno intenzivno uporabljali. Arheologi ocenjujejo, da so jo tedaj uporabljali kot svetišče. V strešnih in težje dostopnih delih jame ter tudi na vhodnem prostoru so našli sledi, ki na to namigujejo. Gre za več miniaturnih posod, v glavnem grške in tudi lokalne, ki so jih tam pustili kot darila med religioznimi obredi.

Odkrita jam na polotoku Pelješac
Dubrovački muzeji
Odkriti predmet v jami
Dubrovački muzeji

Našli so tudi druge razbitine grških posod, ki so bile za tiste čase dragocene. Med drugim gre za vinske amfore in čaše za pitje vina. Arheologi poudarjajo, da ti predmeti niso bili uporabljeni v vsakodnevnem življenju, temveč so bili simboli bogastva in moči tedanje lokalne prazgodovinske skupnosti. Uporabljali naj bi jih v za zdaj neznanih obredih in jih darovali bogovom. 

Odkriti predmet v jami
Dubrovački muzeji
Odkriti predmet v jami
Dubrovački muzeji

Po dosedanjih ugotovitvah naj bi nazadnje jamo uporabljali v poznem srednjem veku, verjetno v 13. stoletju našega štetja. Takrat naj bi v jami pokopali enega ali več ljudi, a ni jasno, ali je šlo res za pogrebni obred, ali pa je nekdo tam umrl v nesrečnih okoliščinah in se ni uspel vrniti iz globljih predelov jame. To bodo poskušali ugotoviti z nadaljnjimi analizami.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta