Že davno pred vzponom Aleksandrije, ki jo je Aleksander Veliki ustanovil leta 331 pr. n. št., je ob izlivu Nila cvetelo mogočno pristaniško mesto Thonis-Herakleion. To starodavno središče trgovine, religije in kulturne izmenjave je bilo glavni egiptovski izhod na Sredozemsko morje in kraj, kjer so se srečevali ljudje z vseh koncev znanega sveta. V samem središču mesta je stal veličasten tempelj, posvečen bogu Amonu.
Od bogatega središča do izgubljenega mesta
Mesto je bilo ustanovljeno v 8. stoletju pr. n. št. in je kljub naravnim katastrofam ter političnim pretresom stoletja uspevalo. A do 8. stoletja našega štetja je Thonis-Herakleion izginil – potopljen in pozabljen, brez sledi o njegovih templjih, ladjah ali kanalih. Številni znanstveniki so se začeli spraševati, ali je mesto sploh kdaj obstajalo ali je živelo le v mitih.
To se je spremenilo leta 2000, ko je francoski pomorski arheolog Franck Goddio s svojo ekipo iz Evropskega inštituta za podvodno arheologijo (IEASM) dosegel zgodovinsko odkritje. Po štirih letih raziskovanja so šest kilometrov od egiptovske obale v zalivu Abu Qir, deset metrov pod morjem, našli ostanke legendarnega mesta, piše Jutarnji list.
Ena civilizacija, dve imeni
Raziskave so razkrile, da Thonis in Herakleion nista bili dve mesti, temveč eno samo – Egipčani so ga imenovali Thonis, Grki pa Herakleion.
Odkriti so bili ostanki templjev, kolosalne skulpture, kovanci in keramika, ki pričajo o zlati dobi mesta med 6. in 4. stoletjem pr. n. št., ko je bilo eno glavnih središč mediteranske trgovine. Med najpomembnejšimi najdbami je kip boga Nila, Hapija, iz rdečega granita, visok kar 5,4 metra – največji kip te vrste, kar so ga kdaj našli v Egiptu.
Pomorska moč in verski rituali
Ekipa je poleg kipa našla tudi 700 sidrišč in kar 79 starodavnih ladij, kar potrjuje živahno pomorsko dejavnost. Mesto pa ni bilo le trgovsko, temveč tudi versko središče. Vsako leto so tam slavili Ozirisa, boga plodnosti. Ceremonialni čoln z Ozirisovim kipom je plul po kanalih od templja Amun-Gereba do svetišča v Kanopusu.
Leta 2021 je skupina egiptovsko-francoskih arheologov odkrila še eno izjemno najdbo – ostanke vojaške ladje, potopljene v 2. stoletju pr. n. št., ko so vanjo nalagali kamenje iz Amonovega templja. Ladja, dolga 25 metrov, je bila zgrajena po egipčanski tradiciji in imela ogromno jadro ter trup, prilagojen za plovbo po Nilu. Po besedah Aymana Ashmawyja z egiptovskega Ministrstva za antikvitete gre za izjemno redko odkritje, saj je zelo malo podobnih plovil iz tistega obdobja ohranjenih. Ironično pa je prav tovor – ruševine templja – pomagal ohraniti ladjo, saj jo je prekril ob katastrofalnem dogodku, ki je povzročil njeno potopitev.
Multikulturno mesto sredi antičnega sveta
Med nadaljnjimi izkopavanji so odkrili tudi veliko grobnico, ki je najverjetneje pripadala grškim trgovcem, naseljenim v Thonis-Herakleionu v poznem obdobju faraonov. Ti trgovci so zgradili svoja svetišča ob velikih egiptovskih templjih in nadzorovali dostop do Egipta preko Nila. Mesto je bilo izrazito multikulturno – Egipčani in Grki so sobivali, sodelovali pri verskih obredih in si delili trgovinske poti.
Šele začetek zgodbe pod morjem
Kljub izjemnim odkritjem arheologi ocenjujejo, da je bilo doslej izkopanih le okoli pet odstotkov starodavnega mesta – preostanek še vedno leži pod morskim dnom. Mostafa Waziri iz Vrhovnega sveta za antikvitete poudarja pomen teh raziskav: "To je bilo nekoč največje egiptovsko pristanišče. Njegov konec so povzročili potresi in poplave, ki so prepojile zemljo in povzročile potopitev mesta ter sosednjega Kanopusa."
Odkritja v Thonis-Herakleionu ne razkrivajo le zgodbe o mestu, temveč širšo zgodbo o trgovini, kulturi in sobivanju civilizacij ob Sredozemskem morju, še piše Jutarnji list.
