Slovenski raziskovalci so v mednarodni znanstveni reviji Diseases of Aquatic Organisms objavili pretresljivo in hkrati izjemno poučno študijo, ki osvetljuje dolgotrajne posledice zapletanja delfinov v ribolovno orodje ter zapletenost odločitev o morebitnem človeškem posredovanju. V središču raziskave je redek primer mlade delfinke iz severnega Jadrana, ki je več kot eno leto preživela zapletena v ribolovno orodje. Raziskava je nastala v sodelovanju društva Morigenos in Nacionalnega veterinarskega inštituta ter temelji na kombinaciji dolgoročnega terenskega spremljanja in kasnejše obdukcije. Takšna kombinacija je v svetovnem merilu izjemno redka.
Normalno se je gibala, potapljala, spremljala mamo ...
Mlado samico, staro približno eno leto, so raziskovalci Morigenosa poznali že od prej, prav tako njeno mamo, saj sta bili del njihovega dolgoročnega monitoringa delfinov. Med enim od opazovanj so videli, da je delfinka zapletena v del ribiške mreže, zataknjen za hrbtno plavut, vrv pa se je že nevarno zajedala v tkivo. Fotografije so razkrile tudi sledi zapletanja v predelu čela, kjer se je mreža kasneje verjetno sama pretrgala ali snela.
Čeprav se naključni ulov v ribolovno orodje za kite in delfine pogosto konča s takojšnjo smrtjo, zlasti pri manjših vrstah, je ta primer pokazal drugačno, bolj zapleteno realnost. Delfinka je več kot leto dni kljubovala mreži. Normalno se je gibala, potapljala, spremljala mamo in očitno uspešno lovila. To je raziskovalce postavilo pred izjemno težko vprašanje - ali poseči ali ne.
Druga mreža je bila usodna
Zaradi gibljivosti živali, njene odvisnosti od matere in realne nevarnosti, da bi poseg povzročil več škode kot koristi, so se odločili za nadaljnje spremljanje. Vse je kazalo, da bi se lahko mreža sčasoma sama snela in da ima delfinka dobre možnosti za preživetje.
"Marsikdo si predstavlja, da lahko delfina preprosto primemo, dvignemo na čoln, mu odstranimo tujek in mu nato zaželimo srečno pot. Žal pri divjih delfinih zadeve niso tako preproste," je povedal dr. Tilen Genov, vodja raziskave. "To so velike, težke in gibčne živali, ki se potapljajo in se ne pustijo kar tako ujeti. Prav tako so zelo drugačne od kopenskih sesalcev, kar oteži marsikateri postopek, ki bi sicer deloval pri kopenskih živalih. Na primer, delfinov ni možno uspavati, prav tako pa pri njih obstaja nevarnost t.i. miopatije ujetja, kjer lahko žival pogine zaradi akutnega stresnega odziva. Morebitni ukrepi morajo zato biti zelo premišljeni," je povedal.
Žal se zgodba ni končala srečno. Približno leto dni kasneje se je delfinka znova zapletla, tokrat v drugo ribiško mrežo, neodvisno od prve. Tokrat je bil izid usoden. Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu so opravili temeljito obdukcijo, ki je potrdila, da je bila žival do drugega zapletanja v izjemno dobri telesni kondiciji.
"Žival je bila v zelo dobrem zdravstvenem stanju," je poudaril dr. Tomislav Paller, soavtor raziskave in vodja obdukcije. "Razen poškodb, povezanih z mrežo, je bila zdrava, notranji organi so bili brez posebnosti, prav tako pa je bilo jasno, da se je uspešno prehranjevala."
"Zdravstveno stanje ali prognozo je na terenu izredno težko oceniti. Toda obdukcija je pokazala, da je bila naša prvotna ocena pravilna in da je žival imela zelo dobre možnosti za preživetje. Žal pa se njeno drugo srečanje z mrežo ni končalo dobro, toda dokazi kažejo, da je šlo za neodvisni dogodek," je še povedal Genov.
