Človeška ribica in biotehnološki titan

Konec marca je bil sklenjen sporazum o sodelovanju slovenskih, danskih in kitajskih znanstvenikov. Mednarodni projekt, v katerega Kitajska vlaga sicer skrivnostno, a za našo podhranjeno znanost prav gotovo nepojmljivo vsoto, je zamišljen kot razvozlanje genoma, se pravi celotnega genskega zapisa človeške ribice, te naše ikonične jamske dvoživke, ki jo slovenski znanstveniki raziskujejo že desetletja.
Slovenski skupini sodelujočih biologov, pod vodstvom prof. dr. Nine Gunde Cimerman in prof. dr. Roka Kostajnška, prihajata z ljubljanske biotehniške fakultete. Drugi partner je podjetje BGI, trenutno prvo svetovno podjetje na področju genomike, biotehnološki titan, ki zaposluje več kot 5000 ljudi in ima številne laboratorije za sekvenciranje, torej "branje" DNA, tudi v ZDA, Evropi in Hongkongu. Tretji sodelujoči je Inštitut za regenerativno medicino Larsa Bolunda iz Kitajske, ki je prav tako otrok inštituta BGI; kitajsko-danski projekti sodelovanja imajo že dolgo zgodovino. Lars Bolund, po katerem se imenuje inštitut, danski raziskovalec, strokovnjak za genetiko staranja, po upokojitvi na univerzi v Aarhusu zdaj s "polnim delovnim časom" dela za kitajski BGI, je nedavno pisal danski Science Report in namignil, da ima gospod Bolund pri BGI-ju za raziskave na voljo "skoraj neomejena sredstva". V enem od intervjujev je Lars Bolund dejal: "Svet stoji pred velikim problemom. Prebivalstvo postaja starejše in starejše, kronične bolezni se nabirajo, človek lahko ima pred smrtjo tudi do osem kroničnih bolezni, kar pomeni trpljenje zanj in veliko finančno breme za državo. Zato je regeneracija tkiv ključna naloga, ki lahko podaljša zdrav del življenja."

Karte so odprte - določiti genom človeške ribice pomeni poskus razvozlati uganko njene dolgoživosti, njene sposobnosti obnavljanja poškodovanih organov, sposobnosti, da upočasni metabolizem, ko ni hrane ... Kajti vse to utegne v prihodnosti, ko bo znanost napredovala, pomagati tudi človeku.
Genom človeške ribice je ogromen, kar 15-krat večji od genoma človeka; misel, da imajo preprostejši organizmi manjše genome, zapleteni pa večje, ne drži. Navsezadnje največji do sedaj znani genom pripada enocelični amebi.
Ko bo genom človeške ribice določen - kar bo zahtevalo nekaj let garanja vojske bioinformatikov in drugih strokovnjakov -, bo to hkrati največji doslej razvozlani genom in kot takšen tudi stvar znanstvenega prestiža. Take raziskave seveda lahko opravijo zgolj s pomočjo visoko razvite tehnologije, ki je pri nas najbrž nikoli ne bomo videli niti od daleč, hkrati je to finančno najzahtevnejši del projekta.