Vlada je v četrtek na predlog gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pozvala svet Agencije za varstvo konkurence (AVK), naj zaradi suma nestrokovnega delovanja izvede postopek predčasne razrešitve direktorja AVK Andreja Matvoza. Matvoz se je za Večer odzval s pojasnilom, da se bo do odločitve vlade oziroma ključnih dejstev lahko ustrezno opredelil šele, ko bo tudi uradno seznanjen s sklepom vlade in njegovo vsebino. Hkrati razume ministrova ravnanja kot pritiske, zato bo o tem obvestil še OECD in Evropsko komisijo, saj gre po njegovih besedah "postopanje vlade jemati izredno resno, zlasti v luči odprtih postopkov, ki jih vodimo na agenciji, pomanjkanju utemeljenih razlogov za sum nestrokovnosti pri opravljanju mojega dela ter pristojnosti vlade v odhodu. Zato menim, da gre za izvajanje nedopustnih pritiskov in da je ogrožena samostojnost in neodvisnost agencije." Počivalšek je preko vlade sprožil poziv svetu AVK za razrešitev direktorja po njegovem neuspešnem pozivu Matvoza k odstopu, ko je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo postopka po sodbi upravnega sodišča, ki je ugotovilo nepravilnosti v postopku izbire Matvoza kot najprimernejšega kandidata. Toda vrhovno sodišče ima na mizi še Matvozov zahtevek za revizijo.
Zakaj kljub pozivu ministra za gospodarstvo nočete odstopiti s položaja?
"Legitimna pravica vsakogar je pozivati nekoga k odstopu s položaja. Motivi, ki k temu vodijo, pa so lahko takšni ali drugačni, vendar o tem ne bi želel soditi. Ta hip menim, da je poziv k odstopu prenagljen. V teku je še moja revizija postopka na vrhovnem sodišču. Minister še ni bil seznanjen s tem, da je sodišče na moj predlog dopustilo revizijo postopka. In mislim, da je moj odstop nesmiseln v trenutku, ko še vedno obstaja možnost, da se nezakonita odločba sanira. Poleg tega ne čutim nobene objektivne odgovornost glede morebitnih napak v postopku. Moje osebno mnenje pa je, da je ministrstvo vodilo postopek na pravilen način, kar je tudi stališče, ki ga zastopam v svojem zahtevku za revizijo in kakor izhaja tudi iz dejstva, da je vrhovno sodišče ugodilo delu mojega zahtevka in dopustilo revizijo."
Kdo je direktor AVK
Andrej Matvoz (40) že približno dve leti vodi Agencijo za varstvo konkurence (AVK). Diplomiral na mariborski pravni fakulteti s temo Oprostitev odgovornosti z vidika dunajske konvencije: analiza členov 79 in 80. Preden je nastopil funkcijo direktorja AVK, je delal na gospodarskem ministrstvu, v direktoratu za podjetništvo in konkurenčnost, kjer se je med drugim ukvarjal z razvojnimi centri slovenskega gospodarstva. Zaposlen je bil tudi v pravno-premoženjski službi občine Hoče - Slivnica in sodeloval v družinskem podjetju Matvoz. Pravne storitve je več let opravljal kot samostojni podjetnik v svoji pravni pisarni, ki jo je z nastopom direktorske funkcije v AVK zaprl. Odločbo v zvezi z njegovi imenovanjem na čelo agencije je na upravnem sodišču izpodbijal eden od prejšnjih direktorjev Damjan Matičič. Upravno sodišče je ugotovilo, da je bil postopek o izbiri nezakonit, vendar zdaj v zvezi s tem teče na Matvozov predlog še revizija postopka na vrhovnem sodišču.
Konkurenca kot nogomet. Na vsaki tekmi je deset tisoč selektorjev, tukaj pa je pol milijona strokovnjakov za konkurenco
Varujemo konkurenco, ne nacionalnega interesa
Ali bi morala hrvaška država oziroma vlada priglasiti koncentracijo po uveljavitvi lex Agrokorja, ki je dobil posredno kontrolo nad Mercatorjem?
"Obveznost priglasitve koncentracije nastopi v primeru, če sta izpolnjena dva pogoja, pravni in ekonomski, pri čemer je pravni pogoj izpolnjen, če gre za trajno spremembo kontrole nad podjetjem. Podjetje Agrokor agencije o trajni spremembi kontrole nad podjetjem Poslovni sistem Mercator ni obvestilo, iz medijev pa izhaja, da je postopek izredne uprave (lex Agrokor) časovno omejen in se zaključi v obdobju enega leta, lahko pa se podaljša še za tri mesece. Agencija bo pozvala podjetje Agrokor, da izkaže element trajnosti v zadevi lex Agrokor, saj transakcij, ki imajo za posledico le začasno spremembo v kontroli, ZPOmK-1 ne obravnava."
AVK ni varuh nacionalnega interesa, kot napačno navaja minister, temveč varuh konkurence
Pritiski v obliki želje po "hitri rešitvi"
Trenutno se ukvarjate z odmevnim prevzemom medijske družbe Pro Plus. Bojda so pritiski na vaše delo zaradi tega primera kar hudi. Kako jih občutite?
"To je zahtevno vprašanje. Ko govorimo o pritiskih, si jih javnost večinoma predstavlja v smislu, da te nekdo pokliče in ti da navodila. Takih pritiskov ne občutim. Gre bolj za pritiske preko medijev, najde se strokovnjak, ki potem izpodbija tvoje delo oziroma se bolje spozna na tisto, kar počneš. Potem so tukaj pooblaščenci strank v postopkih, ki si želijo, da se postopki čim prej zaključijo, tu so prijavitelji … Vseskozi obstaja časovni 'presing', želja po hitri rešitvi. Nazadnje je tudi na dogodku Ameriške gospodarske zbornice Slovenije eden od govorcev navajal, da so dolgi postopki slab signal za morebitne investitorje. Jaz bi dejal drugače, to je dober signal za investitorje, saj jim dajemo vedeti, da bo AVK vzpostavila dobro in zdravo konkurenčno okolje. In da ne bo ničesar prepustila naključju. Vzpostavljamo pravo ravnovesje za obstoječe in bodoče vlagatelje. Zaradi takšnih in drugačnih pritiskov dobi človek na tem delovnem mestu s časom trdo kožo. Ne nazadnje so tukaj še anonimna pisanja, ki jih prejemajo naši zaposleni, ministrstva, organi pregona, KPK in mediji, ki jih lahko prav tako štejemo kot neke oblike pritiska tako name kot na preostale zaposlene. Prišli smo celo tako daleč, da si anonimke med seboj celo nasprotujejo. Treba je vedeti, da je konkurenca kot nogomet. Na vsaki tekmi je deset tisoč selektorjev, tukaj pa je pol milijona strokovnjakov za konkurenco."
Predstavnik investicijske družbe KKR, ki ima v lasti skupino United Group, je odločanje o prevzemu Pro Plusa primerjal s podobnimi odločitvami v Nemčiji. Ali ni nenavadno, da se nemški trg sploh primerja s slovenskim?
"Glede medijskega trga, oglaševanja, ponujanja vsebin, nakupa vsebin je Slovenija zelo specifična."
Pa ni nenavadno, da državni telekomunikacijski operater izdaja najbolj brani medij v državi? V Nemčiji to verjetno ne bi bilo možno.
"Mislite na portal Siol.net? Ni nemogoče, če takšno branost dosežeš z organsko rastjo in ne z nakupom medija. Ne vem, s kakšnimi ukrepi bi kaj takega lahko preprečili. To tudi ni poslanstvo agencije."
Omenili ste Ameriško gospodarsko zbornico Slovenije, ki je nedavno pripravila poslovni zajtrk, na katerem je o prevzemu Pro Plusa spregovoril tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji. Kako je delati, ko vam pod prste gleda taka velesila, kot so ZDA?
"Spoštujemo slovensko in evropsko zakonodajo, naše konkurenčno okolje pa je drugačno od ameriškega. To so pač stvari, s katerimi se moramo pri našem delu soočati. Sprejemamo kritike, je pa agencija do zdaj vselej odločala v razumnih rokih, ravnala je strokovno, ekonomično in gospodarno, da ni povzročala škode."
Brez političnih ambicij
Precejšen kadrovski osip se je zgodil v času, kar ste na čelu agencije. Vam je uspelo nadomestiti manko?
"Drži, ampak ne bi govoril o osipu. Ljudje prihajajo in odhajajo, gre za običajno fluktuacijo. Res pa je, da je agencijo decembra zapustilo kar nekaj sodelavcev. Strokovnjaki za konkurenčno pravo so izredno iskani. Če jih najamete na trgu, so zelo dragi. Naši zaposleni imajo veliko znanja, imajo dober vpogled v konkurenco, tako da najdejo službe brez težav. Dvomim tudi, da odidejo za nižjo plačo. Pri nas lahko vsak zaposleni povsem anonimno posreduje predloge za izboljšave in do danes nismo prejeli še nobene kritike. Zato mislim, da za te odhode ni krivo vodstvo. Ko dobimo nov kader, pa traja okoli dve leti, da ga usposobimo. Do danes smo rešili 15 postopkov koncentracij, v obravnavi jih imamo še 13, povprečno jih na letni bazi rešimo od 27 do 36. Delamo z manj kadra, bolj učinkovito in v zakonskih rokih."
Če smo konkretni, postopek proti dobavitelju športnih programov Sport klub, ki prav tako spada v skupino United Group, ste zaradi zlorabe prevladujočega položaja uvedli že leta 2015. Zakaj še vedno ne poznamo odločitve?
"Nekateri postopki so zahtevnejši, se prepletajo z drugimi postopki pred agencijo, odvisni pa so tudi od sodelovanja stranke. Če stranka prevzema pošto, ne podaljšuje rokov, posreduje relevantne informacije, poteka vse skupaj hitreje. Svoj čas zahtevajo tudi analize trgov. Primer, ki ga omenjate, pa je posredno zaznamovala tudi tožba glede pristojnosti agencije, ker se je obravnavano podjetje vmes prodalo. Zadeva ni bila ves čas pri nas."
Boste zaradi kadrovske stiske tudi presojo trgov v primeru Pro Plusa zaupali zunanjemu izvajalcu?
"Tega ne počnemo zaradi kadrovske stiske. To je običajna praksa tudi v tujini. Tega se prej nismo posluževali, ker za to nismo imeli zagotovljenih sredstev. Če ste me prej spraševali o odnosu z gospodarskim ministrstvom, lahko rečem, da so nam povečali proračun. Zdaj imamo manevrski prostor, da si lahko pomagamo tudi z zunanjimi izvajalci."
Bližajo se volitve, vas morda zanima vstop v politiko?
"Niti malo. Nimam političnih ambicij. Na agencijo sem prišel, ker hočem spreminjati zadeve, hočem, da gredo na boljše, da se uredijo in da nihče ne vpliva na strokovno odločanje. Agencijo je treba postaviti na zemljevid Slovenije. In to je to. Sem slab politik, slab govorec, to, kar delam, pa mislim, da delam dobro. To je moja edina agenda."
