Miran Varga
Letošnji sejem IFA, prvi po pandemiji koronavirusa, je bil popoln uspeh. Organizatorjem je uspelo na razstavišče v Berlinu v petih dneh privabiti več kot 161.000 obiskovalcev, kar je upoštevaje stroge omejitve glede potovanj, ki (še) veljajo v azijskem delu sveta, res impresivna številka. Osebno lahko potrdim: na sejmu je vladala podobna gneča kot v najboljših letih. Sporočilo je jasno: najpomembnejši evropski sejem za področje potrošniške elektronike se ne da, še manj pa industrija. Razstavljavci so kljub pričakovanemu osipu številnih azijskih znamk še vedno zapolnili več kot 80 % ogromnega razstavišča in poskrbeli za živahen utrip – predstavilo se je več kot 1100 znamk iz 46 držav. Zanimivo je bilo opazovati uresničevanje tehnoloških trendov v praksi: vse postaja povezano, od naprav v gospodinjstvu, npr. hladilnikov in pečic, do televizorjev in cele falange naprav interneta stvari. Skoraj vse danes upravljamo prek aplikacij na mobilnih telefonih, z vedno več napravami se lahko tudi pogovarjamo, pardon, jim ukazujemo. Tovrstna povezljivost ne služi le večjemu udobju, temveč pripomore tudi k trajnosti rešitev. Kaj smo torej videli na sejmu?
Zaslonov, da te kap
Obiskovalce sejma IFA že vrsto let najbolj navdušijo zasloni vseh vrst in oblik. Predvsem pa vsako leto večji televizorji. Nič drugače ni bilo letos, le da navdušenje ni bilo največje ob iskanju tehničnih podatkov glede diagonal zaslonov, temveč možnosti njihovega ukrivljanja in pre(po)gibanja. Da, prav ste prebrali, televizorji in monitorji z ukrivljenimi zasloni so super, zložljivi prenosniki pa še korak dlje. A pojdimo lepo po vrsti.
Osebno me je najbolj pozitivno presenetil LG-jev hibrid televizorja in računalniškega monitorja LG OLED Flex. Vsega 42-palčni televizor (da, uradno gre za televizor) z matriko OLED ima lahko raven ali pa ukrivljen zaslon. Raven za takrat, ko želimo gledati tv program, ukrivljenega pa takrat, ko želimo igrati računalniške igrice. Futuristični televizor korejskega velikana uporablja dve motorizirani roki za ukrivljanje zaslona navznoter, to pa lahko počne v do 20 korakih po 5 odstotkov, kar pomeni, da pozna 20 različnih položajev in zmore največjo ukrivljenost 900R. In ker je bil zasnovan z mislijo na igralce iger, vključuje tudi tehnologiji Dolby Vision in Dolby Atmos, ob osveževanju zaslona 120 Hz pa navdušujeta še dva sprednja zvočnika moči 40 W.
Pri »korejskem sosedu« (beri: družbi Samsung) tekmecu niso ostali dolžni, je pa bolj kot njihova nova generacija sicer odličnih televizorjev z matrikami MicroLED in Neo QLED ločljivosti 8K poglede privlačil igričarski monitor, poimenovan Odyssey Ark. Gre za prvi 55-palčni monitor z ukrivljenim zaslonom, katerega ukrivljenost dosega kar 1000R, obenem pa je zelo odziven (osveževanje 165 Hz), prinaša kinematografsko kakovost slike, prostorski zvok in neverjetno prilagodljiv vmesnik. Slednji ponuja vrsto inovativnih funkcij, ki igralcem omogočajo prilagajanje velikosti, položaja in celo razmerja zaslona za optimalno igralno nastavitev. V kombinaciji s krmilnikom Ark Dial, ki ga napaja sončna energija, pa je igranje prava poezija.
Čeprav ukrivljeni zasloni postrežejo z uporabniško izkušnjo, ki gledalca »potopi« v sliko, je najvišja kakovost slike vendarle rezervirana za televizorje z ravnimi zasloni. Med »civilnimi« (in ne prototipnimi) televizorji nas je po tej plati očarala nova generacija Philipsovih modelov z matrikami OLED+ in oznako 937. Ti postrežejo s še svetlejšimi OLED-matrikami, ki jih modeli z letnico 2022 dopolnijo še z vrhunskim 5.1.2 zvočnim sistemom moči 95 W, pod katerega so se podpisali inženirji podjetja Bowers & Wilkins, in novo funkcijo Ambient Aurora, ki že sicer odlično funkcijo osvetlitve ozadja Ambilight nadgradi še z zvočno in svetlobno izkušnjo, ko televizor ni v klasični uporabi – npr. prikazuje umetniško delo, predvaja poljuben video ali sliko ...
V povsem drugi kategoriji pa so navidezni zasloni. Lenovo je predstavil nov nosljivi zasebni zaslon, očala Lenovo Glasses T1, za uživanje vsebin na poti. Očala, ki so združljiva s številnimi sodobnimi pametnimi telefoni, tabličnimi in prenosnimi računalniki, niso namenjena le zabavi in igranju iger. Ker je hibridno delo postalo nova norma, želijo zaposleni na svojih mobilnih napravah opraviti več stvari, očala s tehnologijo zaslona micro-OLED, ki zagotavlja neverjetno bogate barve in izjemno visoko kontrastno razmerje 10.000: 1, pa jim pred oči pričarajo veliko sliko oziroma delovno površino. Odlična optika in nizka skupna poraba energije pomenita, da lahko očala Lenovo Glasses T1 več ur predvajajo videoposnetke ali omogočajo igranje igre iz povezanih mobilnih naprav.
Pregibna računalniška moda
Zasloni OLED vse hitreje prodirajo tudi na področje računalništva. Ne le, da so z njimi opremljeni premijski prenosniki, omogočili so celo ustvarjanje nove kategorije – prepogljivih oziroma zložljivih prenosnikov. Letošnja druga generacija teh naprav je še posebej impresivna. Tokrat sta se za primat najboljšega udarila največji proizvajalec računalnikov na svetu Lenovo in njegov tajvanski izzivalec, podjetje ASUS. Sicer je novi ThinkPad X1 Fold dosegel naziv najlažjega med 16-palčnimi prenosniki s prepogljivimi zasloni, saj je obenem resnično tanek, a tudi deluje relativno krhko. Precej bolj prepričljiv je novi ASUS Zenbook 17 Fold OLED, ki je dobesedno mojstrovina med prenosnimi računalniki. ASUS-ovi inženirji in oblikovalci so ustvarili napravo, ki zagotavlja enostavno učinkovitost s sodobnim minimalističnim dizajnom. In odpravlja potrebo po sklepanju kompromisov pri delu v različnih okoljih – v pisarni, doma, med potovanjem ali med sproščanjem – z elegantno vključitvijo dveh velikosti zaslona in več načinov uporabe v eno zelo prenosljivo napravo. Lahko je gigantska tablica oziroma monitor s 17,3-palčnim zaslonom ali pa zelo posrečen 12,5-palčni prenosnik z navidezno tipkovnico. Ugaja dejstvo, da je z vsakim zaslonskim načinom prikaz mogoče dodatno razdeliti na več oken in razporediti vsebino s funkcijo inteligentnega upravljanja oken. Kljub vsestranskosti in velikemu zaslonu tale mojstrovina tehta le 1,5 kg (brez tipkovnice, z njo pa 1,8 kg). Prepogljivi prenosni mojstrovini imata tudi premijsko ceno – Lenovova stane 2.999 evrov, ASUS-ova pa še tisočaka več.
Med »klasičnimi« prenosniki pa bi izpostavili MSI-jev igričarski prenosnik MSI Raider GE67HX, ki ima vgrajeno vse, kar bi pričakovali v vrhunskem igričarskem računalniku (pod mizo). Poganja ga Intelov pošastno zmogljivi 16-jedrni Core i9 procesor, družbo pa mu dela 64 GB delovnega pomnilnika in grafična kartica GeForce RTX 3080 Ti. Piko na i seveda postavi vrhunski 15,6-palčni OLED-zaslon, ki se lahko pohvali s frekvenco osveževanja kar 240 Hz.
Sodobna tehnologija na kolesih
Elektrika že dolgo ne žene več zgolj naprav s področja zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov, temveč tudi vozila vseh vrst in oblik. Sejem IFA je za priložnost predstavitve evropskim potrošnikom izkoristil vietnamski proizvajalec električnih avtomobilov VinFast, ki dokazuje, kako hiter je lahko razvoj na tem področju. Novinca VF 8 in VF 9 sta športno-uporabni vozili (SUV), ki bosta še letos naprodaj po Evropi, poganjajo pa ju zmogljivi elektromotorji in nadpovprečno zmogljive baterije. Všeč so nam bile tudi druge inovacije, npr. kamera, ki prepozna voznika in mu povsem prilagodi »delovno okolje«, sistem za (pol)avtonomno vožnjo pa nadvse odziven in urejen info-zabavni sistem, zaupanje kupcev pa si želi evropskemu potrošniku še precej neznana znamka pridobiti z radodarno garancijo – kar 10 let oziroma 200.000 prevoženih kilometrov.
V središču pozornosti so bili tudi električni dvokolesniki. Prodaja e-skirojev je v času pandemije dobesedno eksplodirala, podjetja pa iščejo nove načine, kako pridobiti nove stranke. Ena redkih pomanjkljivost večine teh e-skirojev je ta, da (še vedno) zavzamejo relativno veliko prostora, čeprav se znajo nekateri med njimi bolj ali manj posrečeno prepogniti. Riley RS3, izdelek podjetja Riley Scooters, pa se zna dobesedno zložiti, s čimer postane dovolj majhnih mer, da ga lahko nosite v (veliki) torbi – ne pozabite pa, da tehta 14 kilogramov! Patentirana zasnova pregibanja in zlaganja italijanskemu proizvajalcu daje lepo konkurenčno prednost. Tudi sicer je Riley RS3 nadpovprečno zmogljiv, saj ima vgrajen elektromotor moči 350 W, doseže hitrost do 25 km/h, avtonomija vožnje pa znaša približno 25 kilometrov. Prav tako se bo vgrajena baterija popolnoma napolnila v samo dveh urah.
Drugačne, a uporabne inovacije
Zagonsko francosko podjetje Prêt à Pousser navdušuje s tehnološko pametnimi notranjimi vrtovi. Pozornost obiskovalcev sejma je privlačil s stojnico, polno rastlin in vegetacije. Posebej izstopajoč izdelek je Multo, vertikalni, povezani zelenjavni vrt, ki uporabnikom omogoča gojenje rastlin, npr. zelenjave skozi vse leto. Hidroponska tehnologija (beri: pametno namakanje) uporabnikom omogoča odlično uspevanje rastlin, pri čemer Prêt à Pousser trdi, da je donos pridelka v povprečju kar 200 % večji od običajnega majhnega notranjega zelenjavnega vrta. Torej pametna in trajnostna rešitev za dobesedno domače vrtnarjenje.
Poljsko podjetje Teedee pa je pritegnilo pozornost z vrtečimi se pametnimi ključavnicami. Podjetje je specializirano za izdelavo pametnih ključavnic, ki uporabnikom omogočajo samodejno odpiranje in zaklepanje vrat. Pametne naprave poleg tega ponujajo vrsto uporabnih funkcij, vključno z možnostjo deljenja digitalnih ključev s prijatelji, družinskimi člani ali zaposlenimi (če jih npr. uporablja podjetje). Uporabna novost je tudi sestava kompletov po meri.
Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji živali, posebej psov. Podjetje Invoxia je prejelo sejemsko nagrado za svojo pametno pasjo ovratnico, uporabno nosljivo napravo za pse. Omenjena naprava omogoča lastnikom psov, da spremljajo srčni utrip in frekvenco dihanja svojih hišnih ljubljenčkov pa tudi stanje spanja psa, torej parametre, za katere podjetje trdi, da so nepogrešljivi, ko gre za starajoče se pse ali živali z boleznimi srca.
