
"Odločitev Logarja in Prebiliča (za nov politični projekt, op. ur.) lahko povezujemo z dogodki približno na sredini mandata, ko se je zdelo, da Golobovo vlado mora doleteti usoda vlad leve sredine iz prejšnjih mandatov, da torej novi obrazi vendarle ne odigrajo svoje vloge, da so preveč heterogeni, da so to v resnici interesna združenja, ki ne zadostijo pričakovanjem sponzorjev, in da zato nastane vakuum, kjer je čas za instalacijo 'novega novega obraza' oziroma tudi politične sredine. Ampak ta scenarij se ni uresničil. In ker se ni uresničil, bi pričakovali, da se vloge izzivalcev redefinirajo. Vladimir Prebilič in tudi Anže Logar bi bila takrat morala na novo premešati svoje karte. Prerod tega zanesljivo ni naredil, šel je v direktni napad na premierja z neposrečeno razlago, da ni v konfliktu s stranko Svoboda, torej tudi ne z volivci, ampak zgolj s premierjem. To se je nadaljevalo z zelo ponesrečenimi komentarji ukrepov, na primer božičnice, ki je imela visoko javnomnenjsko podporo. /.../

Ideja sredine je legitimna, vrag pa tiči v podrobnostih oziroma v aktualnih razmerah. Časi niso takšni, da bi nam pustili udobje neodločanja. Tako Logar kot Prebilič pa nista znala natančno pojasniti, kaj leva ali desna sredina pomeni. Tudi težko je zdaj biti sredinski, čas, v katerem živimo, od nas zahteva precej konkretne odločitve in opredeljevanja in sredina je tu v zagati. /.../
Stabilnost, koga sem volil in koga bom volil, torej kje ostanem, je po raziskavah javnega mnenja večja, kot se zdi na prvi pogled. Nihče si ne more zares obetati, da bi v celoti pobral smetano prebežnikov, neodločenih, razočaranih. Migracije volivcev nimajo tolikšnega vpliva, da bi kateremukoli polu prinesle odločilno prednost."
Vir: Delo













