
"Ko gremo v globino podatkov, ugotovimo, da ljudje v Sloveniji ne vidijo nikakršne alternative demokratičnemu sistemu, ki ga imamo. Se pravi, da kritičnost do političnih razmer, ki se kaže tudi v ocenah, kako demokracija deluje, nikakor ne pomeni, da ljudje zahtevajo alternativo temu sistemu, pač pa želijo le, da deluje bolje. To je zelo pomembno poudariti. To se kaže tudi pri povezanem vprašanju, ali v razmerah, v katerih živimo, potrebujemo močnega, avtoritarnega voditelja. Pomembna skupina ljudi v državi je, ki vidi to potrebo, vendar to ni dominantna skupina ljudi. V daljšem obdobju se je celo zmanjšal delež tistih, ki vidijo potrebo po močnem voditelju. Da so voditelji pomembni v slovenski družbi, kažejo tudi drugi kazalniki, ni pa torej nikakršne tendence po avtoritarnosti ali pa retradicionalizaciji. Naj na hitro navržem nekaj pomembnih kazalnikov. Ponovna uvedba smrtne kazni, evtanazija, poroke istospolnih parov, splav – to so pomembni kazalniki tradicionalizacije ali retradicionalizacije in pri tem smo skorajda na referendumski ravni. Evtanazija ima recimo podporo dveh tretjin volilnega telesa, splav na način, kot to ureja ustava, ima 77 odstotkov podpore. Večina ljudi nasprotuje uvedbi smrtne kazni, kar se v nekaterih državah kaže kot neko orodje, s katerim lahko uredite razmere v družbi. Če se vrnem na izhodišče: ljudje pričakujejo izboljšanje sistema, ki ga imamo, ne njegove zamenjave. /.../

Žal pa moramo ugotoviti, da je razmeroma nizko zaupanje tako v medije kot v politiko in v nekatere individualne nosilce politične oblasti. Ampak enega podatka v tej raziskavi ne vidite, jaz ga pa poznam, in je zelo indikativen za Slovenijo. Tudi ko ljudi vprašate, ali bi morali na splošno zaupati ljudem, Slovenci odstopamo navzdol. Nekako se tu priključujemo Balkanu in odstopamo od Skandinavcev."
Vir: MMC










