"Zdelo se je, da bo nastala neka sredinska formacija z odklonom levo in desno, v tem smislu bi bila takšna stranka (Prebiličeva, op. ur.) lahko povezovalna med obema poloma. V razmerah bipolarnosti pa se je prostor na neki način zaprl. Prebiličeva stranka se ne more premakniti v desno sredino, ker je tam že Logarjeva stranka, ki pa se ne more premakniti v levo sredino. Možnosti, da bi nastala sredinska formacija oziroma razvojna koalicija, če jo tako imenujete, so se zaprle, če so sploh bile kdaj v resnici realne.
V slovenski politiki je sredina v resnici prazna forma in tudi generator politične korupcije. Ker če hočeš oblikovati neko sredinsko koalicijo, moraš trgovati, da si ščitiš hrbet z leve in z desne, posledično je to neka oportunistična združba, ki v resnici nima razvojnega potenciala. Tudi iz teorije vemo, da so za volivce najbolj čista opcija stranke, ki vnaprej povedo, kakšen je njihov program, vrednote in na kakšen način jih bodo uveljavile, ki vnaprej razkrijejo karte in jih dajo na mizo. Zdaj pa akterji, ki prihajajo in še niso stranke ali pa se niso stehtali na volitvah, govorijo, da iščejo programske sorodnosti, podobne vrednote, kar pomeni, da si delajo prostor za sklepanje političnega kompromisa, ki ga ljudje že večkrat niso nagradili. /.../
Tisti, ki prihajajo v slovenski politični prostor, običajno rečejo, da želijo prekiniti z aktualno politiko. To se sliši oportuno, ampak vprašati se moramo, kaj to pravzaprav je. Jasnega odgovora nikoli ne dobimo. Zato mora vsakdo, ki vstopa v slovensko politiko, povedati, kaj tako inovativnega, radikalno novega prinaša."
