"Ali Hrvaška dohiteva Slovenijo. Videti je, da se razlika v višini plač zmanjšuje, državi napredujeta, a, sodeč po stopnjah rasti, so sosedi urnejši. In ko govorimo o davkih in prispevkih, je primerjava ravno tako preprosta. V zadnjih nekaj letih je Hrvaška za posel postala privlačnejša, do pred kratkim se je tehtnica v nekaterih primerih nagibala na stran Slovenije, v drugih Hrvaške, zdaj je v Sloveniji nižji bolj ali manj le DDV. Andrej Plenković, hrvaški predsednik vlade, razvoj Hrvaške spodbuja s privlačnostjo za posel, slovenski Robert Golob pa našega. /.../Kar nekaj multinacionalk, delujočih v Sloveniji, se je odločilo, da bodo operacije na slovenskem trgu vodile iz Hrvaške. Predvsem ameriška tehnološka podjetja, pa ne samo ta. Eden od razlogov je, da direktor v Zagrebu ob enakem strošku dela dobiva občutno višjo plačo kot v Ljubljani. /.../
To, da je Ljubljana revnejša za nekaj nekaj direktorskih mest, tudi zaradi davkov, je sicer vredno obžalovanja. A glavni problem je, kako slovenska politika škodi vsem ambicioznim ljudem, ki se nikoli ne bodo izselili. Previsoki davki in prispevki, pravičniški inšpektorji, birokracija, nezmožnost, da bi uspešnim sodelavcem direktor izplačal dober bonus, da bi jih lastnik stimuliral z notranjim delničarstvom, še in še – to so dušilci ne samo multinacionalk v Sloveniji, temveč vsega, kar imamo tisti, ki bomo vselej domačini. /.../ Plenković davčno ne stiska tako kot Golob, ta pa vse bolj davi, tudi zato, da bo lahko delil več subvencij, da bo več državnega ali državnega vpliva. Veliko podporo daje tujim podjetjem v Sloveniji, kar dosti se najde tudi za povsem domača. V bistvu imamo pri nas v povprečju raje subvencije kot nižje davke, raje državno kot zasebno. Slovenska razvojna paradigma je krepitev državnega, Hrvati so nam podobni, ravno tako ne marajo privatnega, a se je Plenković kljub temu odločil drugače."
