"Predstavljajmo si za trenutek, da je demokracija točno to, kar sugerira beseda: vladavina ljudi, kakršni zares tvorimo družbeno telo. Ki pa niso izbrani na volitvah, pač pa po metodi statističnega povprečja ali še bolj demokratično – po metodi naključja. Predstavljajte si, da vsaka štiri leta namesto volitev poženemo boben, v katerem so imena vseh voljnih polnoletnih državljanov Slovenije, in z žrebom določimo 90 predstavnikov ljudstva. Nobenih patetičnih nagovorov, nobenih obcestnih plakatov, nič političnih afer tri dni pred volitvami, nič insinuacij o nepravilnostih, nič povolilne aritmetike. /.../
Letošnji volilni rezultat, ki je na oblast pripeljal nove naturščike in tja vrnil najbolj antipolitične med kariernimi politiki, nakazuje, da državljani gojijo simpatije do ideje, da bi bila politika skrajno odprta, vključujoča, ljudska, deprofesionalizirana in zares demokratična. Določenemu delu državljanov veliko pomeni, da v parlamentu vidijo take, kot so oni sami, ne le ljudi bogatih življenjepisov, obilja izkušenj, znanj in relevantnih referenc, poleg tega pa še lepih manir. Stevanovići v parlamentu so za marsikoga dokaz, da bi do najboljše službe v državi lahko uspelo tudi njemu samemu, če se za to odloči. Nizka kultura parlamenta, ki so jo letošnje volitve še dramatično znižale, je tudi neke vrste izraz ljudske modrosti, četudi je prav njej sami v posmeh. /.../
Izžrebani predstavniki ljudstva niso pajdaška klika s popolnoma enakimi pogledi, ampak pisana skupina državljanov z raznolikim naborom življenjskih izkušenj in znanj. V Sloveniji bi se gotovo hitro pokazalo, da je še vedno najštevilnejši delavski razred, da imamo komaj za pest lastnikov velikega kapitala ter da je več medicinskih sester kot zdravnikov zasebnikov ..."
Vir: Delo
