
"Umetne inteligence (UI) nas je strah. Nas, nevedneže malce manj, poznavalce in raziskovalce vsak dan bolj. Prvi občudujemo vsevednost, prijaznost in prilagodljivost nevidnega monstruma za računalniškim zaslonom, drugi le strmijo nad hitrostjo, s katero se eksponentno razvija in raste. Predvidevanje prihodnosti je nezanesljivo kot že dolgo ne. Čeprav smer razvoja, kot bi rekel Edi, je pa jasna. Sintetični razum, ki ga je ustvaril človek, bo nad tem prej ali slej prevladal. /.../
Tako kot nam Luka Novak po televiziji govori o knjigah, ki so nas naredile, in smo tudi sami prepričani, da smo se zares oblikovali z branjem knjig, tako se je UI usposobila, ko je poleg vsega znanja konzumirala tudi vso domišljijo, vsa čustva in vso kreativnost človeštva. Drugo razumevanje dobrega in zla, kot smo ga zapisali v skupni moralni spomin človeštva, se v vendarle sintetičnem umu intelektualnega stvora pravzaprav ne more zgoditi. /.../

Vse knjižnice, vse dokumentacije, vse objavljene zapise so kreatorji umetne inteligence prebrali, skenirali, ukradli pravzaprav, da bi v zakladnico njenega znanja spravili tudi ves intelektualni, čustveni in moralni zapis človeštva. In ko bo, o čemer je vse več prepričanih, potem ko se bo otresla vpliva tistih, ki so jo ustvarili, umetna inteligenca prej ali slej prevzela oblast na planetu, se bo morala seveda najprej sama odločiti, kaj bo z vso svojo pametjo in močjo počela. Satan ali Jehova ali pa vse tisto, kar smo vsi skupaj, človeštvo, zapisali in objavili? In ker smo vse bogove – tako kot tudi UI – v resnici ustvarili ljudje, je pravzaprav naša morala, kakor se v vseh naših izpovedih in prepričanjih kaže, tista, ki bo tudi kvantno mehaniko vodila po edino možnih poteh."










