"Potem ko nas je politika z netransparentno sprejeto odločitvijo potisnila v obveznost, ki ima lahko tektonske posledice za delovanje države, je molk različnih nosilcev družbene moči zelo zanimiv. /.../
Z napovedjo večjega obrambnega trošenja se zdi, da bodo končno prišli na svoj račun obramboslovci kot stroka. Raziskovanje vojske je bilo doslej družbeno precej marginalizirano, zdaj pa kaže, da se bo tu končno vrtel resen denar. Marsikdo v luči tega zato tudi ni uvidel, da je v kontekstu napovedi večjega obrambnega trošenja temeljna naloga obramboslovcev ta, da pomagajo usmerjati strokovno in javno razpravo v smeri, kako pametno porabiti te odstotke, da ne bo vse skupaj na koncu fiasko, ki bo vodil v še večji odpor do vojaških izdatkov. /.../
Pred nekaj leti je bil zeleni prehod vsaj pri delu javnosti še v fokusu. Kazalo je, da so se ljudje v korist zelenega prehoda pripravljeni odpovedati delu življenjskega standarda. Od Putinovega napada na Ukrajino naprej pa je to popolnoma na stranskem tiru, nihče se s tem ne ukvarja in namesto tega drvimo v nasprotne energetske vzorce. Nenazadnje je vojna energetsko izjemno potratna dejavnost. Ne samo zato, ker se za strelivo, gorivo in proizvodnjo opreme porabi veliko energije, ampak tudi zato, ker se poruši veliko infrastrukture. To je treba potem zgraditi na novo, kar pomeni ogromno porabo energije za proizvodnjo gradbenih materialov, pa tudi potrošnih dobrin, ki so uničene v bombardiranjih. Pri zelenem prehodu smo skratka kot civilizacija v zadnjih nekaj letih popolnoma zavozili, kar je mogoče še največji razlog za pesimizem. Podnebne spremembe nas namreč vse skupaj ogrožajo bistveno bolj, kot lahko katerakoli država ali skupina držav ogroža drugo skupino držav."
Vir: Dnevnik
