
V pestri in dinamični panelni razpravi, ki je povezala na videz nezdružljive svetove – bančništvo, kibernetsko varnost in gradnjo zaklonišč – so sogovorniki iskali odgovor na vprašanje, kako v dobi umetne inteligence ohraniti zaupanje in varnost. Anita Stojčevska (OTP banka) je poudarila, da je kljub neizogibni digitalizaciji v bančništvu še vedno ključna "zdrava kmečka pamet". Tehnologija mora služiti ljudem, ne obratno, pri čemer sta izobraževanje zaposlenih in strank prva linija obrambe pred vse bolj prefinjenimi prevarami.

Renato Uhl (Real Security) je postregel z realnostjo s terena: napadalci, vključno z državno sponzoriranimi skupinami, danes uporabljajo AI za bliskovite in personalizirane napade, ki jih je težko ločiti od resničnosti. Opozoril je na izgorelost varnostnih strokovnjakov in dejstvo, da se bitka bije vsak dan – od lažnih klicev v brezhibni slovenščini do kompleksnih vdorov v sisteme. Po njegovem mnenju obramba brez človeške intuicije in močnih varovalk ne bo vzdržala.

Za zanimiv zasuk ob koncu je poskrbel Jure Mlakar (SCArA-Tec), ki se ukvarja s "pametno gradnjo za varno prihodnost" oziroma bivalnimi zaklonišči. Njegov pogled je opomnil, da se v negotovih časih varnost seli tudi nazaj v fizični svet. Rdeča nit pogovora je bila jasna: umetna inteligenca je izjemno orodje za prihranek časa, a če želimo preprečiti digitalne (ali fizične) katastrofe, ne smemo slepo zaupati sistemom – prst mora ostati stran od "rdečega gumba", presoja pa v rokah ljudi.






