Barbara Gavez Volčjak
Čeprav nam reklame zagotavljajo, da je december najbolj čaroben in čudovit mesec v letu, za mnoge ni tako. Marsikdo pred prazniki občuti večji stres zaradi različnih pritiskov: v službi je povečan obseg dela, otroci imajo božične počitnice in boste morda morali organizirati varstvo zanje, treba je nakupiti darila in priskrbeti vse za praznično okrasitev doma in bogatejše obede ali večerje. Temu se pridružuje še tesnoba zaradi napovedanih srečanj s sorodniki, s katerimi se morda ne razumete najbolje in lahko pričakujete napetosti in nesoglasja.
Silvestrovanje, razglašeno za "najdaljšo noč v letu", čeprav ni nič daljša kot vse druge, je v dobi družabnih omrežij postalo še ena točka tekmovanja za všečke in odobravanje. Nesodelovanje v tem tekmovanju posameznika skorajda izloči iz kroga izbrancev, zato se vsakdo trudi najti kraj in doživetje, ki bo vsaj na ekranih videti posebno in zavidanja vredno, to pa vsem, ki se v tekmo podajo, povzroča dodaten stres.
Najznačilnejši znaki dolgotrajnega stresa
Stres je normalen fiziološki odziv, pri katerem telo izloča hormone, ki povzročijo hitrejši srčni utrip, povišan krvni tlak in višjo raven sladkorja v krvi. Na kratki rok stresni odzivi niso težava in lahko celo pomagajo ljudem, da so bolj učinkoviti. Težava nastane, če je stresni odziv nenehen. Pri ljudeh se lahko razvijejo težave z duševnim zdravjem in telesne manifestacije, kot so glavoboli, bolečine v hrbtu, krči v trebuhu, palpitacije srca in težave s koncentracijo. Če se pojavijo ti simptomi, bi morali razmisliti o ukrepih za zmanjšanje ravni stresa.
Pa sploh še nismo omenili ljudi, ki imajo v decembru resnične težave: kako z nizko plačo ali pokojnino zvezati začetek in konec meseca, plačati vse račune, kaj šele kupiti darila in pripraviti božično večerjo, kakršno "servirajo" spletni portali. Tistim, ki imajo težave zaradi alkohola ali psihičnih motenj, na primer depresije ali anksioznosti, vsesplošno veselje in veseljačenje vzbujata prej tesnobo kot navdušenje. Ob vsem naštetem pa smo v mrzlem vremenu izpostavljeni še bakterijam in virusom, ki zagnano napadajo naš od stresa ali kake kronične bolezni že tako oslabljen imunski sistem. Skratka, "veseli december" zna biti tudi žalosten, naporen in utrujajoč.
Preklapljanje med nalogami
V prazničnem času posvečamo več pozornosti večjemu številu obveznosti kot običajno, zato prefrontalni korteks v možganih deluje na najvišjih obratih, je za publikacijo Harvard Medical School razložila psihologinja dr. Ellen Braaten. Sčasoma nam lahko velik obseg zahtev oslabi spomin, ustavi se proizvodnja novih možganskih celic, obstoječe možganske celice pa začnejo odmirati, je pojasnila strokovnjakinja. Na srečo je praznični stres le akutna reakcija na takojšnjo grožnjo in izgine po praznikih, ko se število obremenitev in miselnih nalog zmanjša.
Hitri ukrepi za zmanjšanje posledic stresa
1. Sprehodi v naravi: če ne morete v gozd, pojdite vsaj do bližnjega parka. Učinkovita metoda za zmanjšanje stresa je tako imenovana gozdna kopel; lahko objamete kako drevo ali zgolj globoko vdihnete svež zrak in prisluhnete ptičjemu žvrgolenju.
2. Fizična aktivnost: vadba zmanjša stres, ker spodbudi sproščanje endorfinov, hormonov, ki povzročajo zadovoljstvo. Ob telesni dejavnosti pa ne smemo pozabiti tudi na dovolj spanca.
3. Stiki z drugimi: nekateri ljudje so radi sami in jih več srečevanj s sorodniki in prijatelji moti, drugi pa morda živijo sami in se bojijo, da bodo med prazniki še bolj osamljeni. Ugotovite, kaj potrebujete, in si prizadevajte za to, bodisi si utrgajte potreben čas zase bodisi se prijavite za kako prostovoljno dejavnost, da ne boste sami.
4. Joga in meditacija: poskusite v natrpanem urniku najti čas tudi za tovrstne dejavnosti, saj dokazano pomirjajo. Če se z njimi še niste ukvarjali, je morda pravi čas, da začnete. Izvajate lahko tudi preproste dihalne vaje ali jogo na stolu. Številne napotke za to lahko najdete na spletu.
Na soočanje s stresnimi situacijami se najlaže pripravimo tako, da se naučimo preklapljati pozornost med nalogami in se hitro prilagajati spreminjajočim se okoliščinam, je še pojasnila Ellen Braaten. V vsaki situaciji namreč mislimo na druge stvari, povezane s točno tisto nalogo: pri nakupovanju daril razmišljamo o drugih stvareh kot denimo pri krašenju doma ali pečenju piškotov. Da bi bilo preklapljanje uspešno, moramo znati hitro spremeniti specifične kognitivne sposobnosti, ki nam pomagajo pri opravljanju nalog. Te sposobnosti vključujejo upravljanje časa, pozornost, prestavljanje fokusa, načrtovanje in organiziranje ter zapomnjevanje podrobnosti. Večinoma ljudje te veščine uporabljamo vsakodnevno, vendar so v prazničnem času zaradi številnih opravkov še posebno potrebne.
Osredotočite se na trenutek
Ljudje, ki čutijo stres med prazniki, naj ocenijo, kako preživljajo svoj čas, se odločijo, kaj jim pomenijo prazniki, in ohranijo realna pričakovanja glede tega obdobja, v publikaciji Johns Hopkins Medicine priporoča klinična psihologinja in vodja programa čuječnosti v tej bolnišnici dr. Neda Gould. V pomoč navaja nekatera načela čuječnosti, ki nam pomagajo pozabiti na skrbi zaradi preteklosti ali prihodnosti in se osredotočiti na ta trenutek. Tudi če ne obvladate čuječnosti ali tehnik meditacije, s katerimi jo lahko okrepite, so vam naslednji namigi Gouldove lahko v pomoč, kako s čim manj stresa preživeti praznike.
1. Tudi dobro je dovolj dobro
Med pripravami na praznike si želimo, da bi bilo vse narejeno popolno, zato sami sebi postavimo previsoka merila in se nato obremenjujemo, če jih ne dosežemo. Sprijazniti se morate, da morda kaj ne bo šlo po vaših načrtih in da bo kljub temu vse v redu.
2. Kaj je v resnici pomembno
Ko stojite v vrsti pred blagajno v supermarketu ali v zastoju na cesti, se ne jezite ne na sebe ne na druge, temveč izkoristite trenutek za razmislek. Prikličite si v spomin vse lepe stvari, ki so se zgodile tisti dan, izmenjajte nasmeh ali nekaj besed z drugimi ljudmi v vrsti ali se preprosto ozrite okoli sebe in se zavedajte, za kaj vse ste lahko hvaležni.
3. Ostanite prijazni
Zavedajte se, da ne morete vplivati na vedenje drugih ljudi, vsekakor pa lahko vplivate na svoje. Človek, ki se obnaša grobo, je morda v stresu zaradi bolezni, pomanjkanja denarja ali kakega drugega vzroka, ne iz osebne zamere do vas. Zato njegovega vedenja ne jemljite osebno, raje nekajkrat globoko vdihnite in poskusite razumeti, da se vas to ne tiče.
Ugotovite torej, kaj vam povzroča največ stresa, in poskusite to spremeniti. Če imate preveč nalog, si sestavite seznam prioritet in se po vrsti lotite vsakega opravila posebej. Z vsakim, ki ga boste odkljukali, se vam bo odvalil majhen kamen od srca. Za katero od nalog lahko prosite tudi bližnje, zagotovo vam bodo rade volje pomagali.
Obenem pa si sestavite tudi seznam dejavnosti, ki se jih v prazničnem času veselite. To so lahko tudi drobne radosti, vonj domačega peciva ali opazovanje snežink. Karkoli, kar v vas vzbuja veselo pričakovanje in pozitivno vznemirjenje.
