Pokojninska blagajna: Vsaj 112 milijonov manj na račun normirancev

Poslanska skupina Svoboda je v državni zbor vložila predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, s katerim namesto sedanje petletne omejitve vrnitve v sistem normirancev predlaga možnost takojšnje vrnitve, če bodo prihodki pod določenim pragom, sicer pa po treh letih. Predlagajo tudi znižanje prispevkov za samostojne podjetnike, ki v letu 2025 niso dosegli visokih prihodkov.

Res ne bo dodatnih finančnih obremenitev proračuna?

Kot pravijo, si prizadevajo za sistemsko rešitev, a dokler ta ne bo pripravljena, predlagajo, da bi imeli ti podjetniki znižane prispevke za leto 2026, in sicer bi bili vezani na minimalno in ne na povprečno bruto plačo. "Cilj sprememb je ustvariti spodbudnejše poslovno okolje," pojasnjujejo predlagane spremembe že po dveh mesecih od sprejetja zakona v največji poslanski skupini. Tako bi se po novem zavarovalna osnova za osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ter za kmete, ki so obvezno zavarovani in katerih prihodki v preteklem davčnem letu niso presegli 30.000 evrov, določila v višini 60 odstotkov minimalne letne plače, preračunane na mesec in ne, kot velja sicer, 60 odstotkov povprečne plače istega leta.

Sprva so iz poslanske skupine sporočili, da bi nižja osnova za prispevke za tiste, ki ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov letno, veljala samo za leto 2026, nato pa je vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič v izjavi za medije povedala, da so predlog spremenili in po novem predlagajo, da bi to veljalo, dokler ne bo sprejeta sistemska rešitev. V predlogu tudi navajajo, da sprememba nima finančnih posledic za državni proračun. S tem pa se ne strinja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), saj prihodki zavoda od prispevkov že sedaj ne zagotavljajo dovolj visokih sredstev, ki bi lahko pokrivali vse obveznosti zavoda in jih sofinanciramo iz državnega proračuna. Ob upoštevanju navedenega predloga pa se bo obveznost za državni proračun le še dodatno povišala, pojasnjujejo. In to ne zanemarljivo malo. Pa poglejmo izračune.

Zpiz pripravil izračune. Ti kažejo drugače

Po statističnih podatkih zavoda je bilo v mesecu novembru 2025 število samozaposlenih oseb 87.549. Na podlagi informacij, da okoli 80 odstotkov teh plačuje prispevke od najnižje predpisane zavarovalne osnove, ki trenutno znaša 1436,95 evra (60 odstotkov povprečne plače za 2024), za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo "le" 349,90 evra. Po novem pa bi najnižja predpisana zavarovalna osnova znašala 889,13 evra (60 odstotkov minimalne plače za 2026), pri čemer bi ti zavarovanci plačevali prispevek v višini 216,50 evra. Iz izračuna je razvidno, da bi posameznik plačal za 133,40 evra manj prispevka mesečno oziroma 1600,80 evra na leto. Ob predpostavki, da bi spremenjen predlog učinkoval pri navedenih 80 odstotkih samozaposlenih, to pomeni za več kot 112 milijonov manj za pokojninsko blagajno letno, pojasnjujejo na Zpiz. Ta določitev pa bi veljala tudi za kmete, ki jih je trenutno v obvezno zavarovanje vključenih 8948.

Že po trenutni zakonodaji samozaposleni in kmetje, ki plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od najnižje zavarovalne osnove, ne dosegajo odmere od dejanske pokojninske osnove, ampak se jim izvede odmera od najnižje pokojninske osnove, ki je dejansko višja zaradi socialnega korektiva. Ko tak zavarovanec dopolni 40 let pokojninske dobe, bi znašala njegova starostna pokojnina (odmerjena od dejanske pokojninske osnove) 581,42 evra, pri čemer pa ob upoštevanju najnižje pokojninske osnove znaša 774,67 evra. Dobi torej za 193,25 evra višjo mesečno pokojnino, kot bi jo na podlagi dejansko vplačanih prispevkov. Ob upoštevanju predloga novele zakona bi bil zavarovanec z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe upravičen do starostne pokojnine (odmerjene od dejanske pokojninske osnove) v višini 359,76 evra, pri čemer pa ob upoštevanju najnižje pokojninske osnove ta znaša 774,67 evra. Mesečno bi torej dobil za kar 414,91 evra višjo pokojnino, kot bi jo na podlagi vplačanih prispevkov. 

Slabo sporočilo tistim, ki za enako pokojnino vplačujejo bistveno več 

"Ob uveljavitvi pokojninske reforme, ki je začela veljati januarja letos, smo v zavodu pričakovali, da se bodo s tem nehali parcialni posegi v pokojninski sistem, ki smo jim bili priča predvsem od leta 2020 dalje. Z navedeno spremembo se neposredno poseže v bistvo sprejete reforme, da mora biti pokojnina v čim večji meri odraz vplačanih prispevkov. Odstopa tudi od vladnega predloga za pogajanja, da naj bi se minimalna osnova za plačilo prispevkov za samozaposlene postopno dvignila, kar v pogajanjih ni bilo dogovorjeno, čeprav je bilo pri vseh zavedanje, da plačilo od najnižje osnove pomeni, da je zajeten del odmerjene pokojnine socialni korektiv. Zato nas preseneča nerazumen in škodljiv poseg v bistvo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki v sistem uvaja dodaten velik socialni korektiv, saj vanj ne sodi," opozarja generalni direktor Zpiz Marijan Papež. 

Ob tem dodaja, da je to tudi slabo sporočilo za vse, ki v sistem plačujejo bistveno več, celo 100 odstotkov več, na koncu pa bo njihova pokojnina enaka. Odpira se tudi vprašanje dela na črno, saj ti samozaposleni in kmetje ne bodo zainteresirani, da presežejo prag 30.000 evrov, ker bodo v tem primeru morali sicer plačevati višje prispevke. "Res je, da je zavod le izvajalec in ni predlagatelj zakonov, je pa strokovna inštitucija, katere poslanstvo in odgovornost je, da opozori na sistemske nepravilnosti. Seveda je na koncu na politiki, kakšne odločitve sprejme. Če bo ta predlagana določba sprejeta, bo to vsekakor pomenilo rušitev sistema, česar pa si verjetno nihče ne želi," pravi Papež.