"Ključno tveganje vidimo v razpletu zgodbe z umetno inteligenco"
Po enem najboljših let za Ljubljansko borzo, zaznamovanem z visokimi donosi, rastjo prometa in večjim številom vlagateljev, se je tudi letošnje leto začelo spodbudno. Na Ljubljanski borzi ocenjujejo, da so obeti za nadaljnjo rast zanimanja za vlaganje v kapitalski trg dobri, pri čemer pomembno vlogo igrajo uvedba individualnih naložbenih računov, bližnja kotacija delnic Vzajemne in morebitna izdaja tretje ljudske obveznice.
Slovenski kapitalski trg se je lani gibal skladno z dogajanjem na svetovnih borzah. Po močnem začetku leta in izraziti rasti tečajev se je dinamika nekoliko umirila po napovedi ameriških carin v začetku aprila, vendar je trg to negotovost hitro prebrodil in leto nadaljeval s stabilno rastjo.
"Delniški indeksi se v lanskem letu sploh niso zmenili za številne pretrese. Njihova vrednost je naraščala praktično vse leto, šele proti koncu leta se je, podobno kot pri nas, dogajanje nekoliko umirilo," je na spletni letni predstavitvi dogajanja na slovenski in svetovnih borzah povedal Andraž Aš z Ljubljanske borze.
Rast so zabeležile delnice tako največjih kot tudi manjših družb, pri čemer se je občutno povečala likvidnost trga. Po Aševih besedah so podjetja višje vrednotenja utemeljila z zelo dobrimi poslovnimi rezultati. Uspešna je bila tudi izdaja ljudske obveznice, hkrati pa se je povečalo število imetnikov delnic in obveznic.
"Ključno tveganje vidimo v razpletu zgodbe z umetno inteligenco"
Kdaj bodo delnice Vzajemne začele kotirati na borzi, še ni uradno znano, vendar je po Aševih besedah ta korak "zelo zelo blizu". Še večjo spodbudo pa si na borzi obetajo od uvedbe individualnih naložbenih računov, ki naj bi predvidoma zaživeli v začetku marca in bodo vlagateljem omogočili tudi davčno ugodnejše vlaganje v delnice.
Uvedbo teh računov in možnost tretje ljudske obveznice sta pozdravila tudi Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, in borzni posrednik v OTP banki Marko Bolarič. V razpravi ob predstavitvi sta poudarila, da gre za pomemben korak k aktivaciji prebivalstva in usmerjanju prihrankov na kapitalski trg.
Hribar se je dotaknil tudi dogajanja na svetovnih trgih in opozoril, da so se ti presenetljivo mirno odzvali na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo višjih carin, pri čemer je bil odziv ob vsaki novi napovedi vse šibkejši. Po Bolaričevem mnenju je trg te grožnje potisnil v ozadje in jih zaznaval predvsem kot šum, večjo pozornost pa namenjal pričakovanemu zniževanju obrestnih mer.
Sogovornika sta se strinjala, da na delniških trgih trenutno prevladuje tehnološki sektor, zlasti delnice sedmih največjih podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Izpostavila sta, da bodo morala podjetja kljub velikim vlaganjem v razvoj kmalu dokazati, da ti vložki prinašajo konkretne dobičke.
Hribar je ob tem poudaril možnost poka tehnološkega balona, saj vidi vzporednice z začetnim navdušenjem ob razmahu potniških letal ali interneta. Tudi pri generativni umetni inteligenci gre po njegovem mnenju za množično uporabo, pri kateri dobičkonosnost še ni jasno vidna, zato so tovrstne naložbe lahko tvegane. Ocenjuje, da obstaja nevarnost, da se bo uporaba umetne inteligence, na primer klepetalnih robotov, bistveno podražila ali pa podjetja ne bodo dosegla dobičkonosnosti, ki jo vlagatelji pričakujejo.
"Eno ključnih tveganj za obdobje 2026–2027 vidimo prav v razpletu zgodbe z umetno inteligenco," je dejal Hribar in opozoril, da bi bile posledice morebitnega poka zaradi obsega vlaganj globalne in bi se odrazile tudi v Sloveniji.
