
Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) zavzemajo pomemben delež v slovenskem gospodarstvu, saj se velika večina podjetij po velikosti uvršča med mala ali srednje velika. Ustvarijo več kot 65 % prihodkov in več kot 70 % vseh delovnih mest v Sloveniji. Sogovorniki na okrogli mizi 9. mednarodne konference z naslovom Zgrabimo priložnosti v organizaciji Podjetniško-trgovske zbornice (PTZ) so iskali odgovore na vprašanji, kako bi orisali trenutno situacijo v gospodarstvu in pred kakimi izzivi so se znašle družbe, potem ko so se umirile razmere zaradi pandemije, a se je začela vojna v Ukrajini.
65 % prihodkov v Sloveniji ustvarijo mala ali srednje velika podjetja
70 % vseh delovnih mest v Sloveniji je v malih in srednjih podjetjih
646,5 milijona evrov novih razvojnih sredstev naj bi letos zagotovilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je med glavnimi izzivi izpostavil rast cen energentov, pomanjkanje zaposlenih, slabo dobavljivost materialov. Po njegovih besedah so vidne razlike med panogami, saj je denimo trgovska dejavnost ohranila dobičkonosnost, medtem ko je ta v predelovalnih dejavnostih upadla. Kljub temu po Ivančevem mnenju v kratkem ni videti razloga za preplah.
Pri AJPES-u po besedah direktorice mag. Mojce Kunšek zaznavajo nihanja podjetniškega optimizma. Največ pesimizma je bilo čutiti v prvem valu epidemije, marca in aprila 2020, od takrat je bilanca ustanavljanja podjetij pozitivna. V letošnjem marcu je bilo denimo po besedah Kunškove ustanovljenih več gospodarskih družb kot v mesecih pred pandemijo.
"Marsikomu je ustanovitev podjetja edini način, da gre v življenju naprej in izpolni cilje, ki si jih je zastavil"

Branka Drnovšek Adamlje iz podjetja Adamlje3, strokovnjakinja za računovodsko planiranje, je opozorila, da se prve likvidnostne težave v mladih podjetjih pojavijo po nekaj mesecih, saj tako banke kot investitorji z njimi neradi tvegajo. Dodala je še, da se v Sloveniji težave z likvidnostjo pogosto rešujejo znotraj družinskih podjetij, v prijateljskih krogih. "Marsikomu je ustanovitev podjetja edini način, da gre v življenju naprej in izpolni cilje, ki si jih je zastavil," je menila Branka Drnovšek Adamlje.
Bojan Ivanc je ocenil, da se je plačilna disciplina v primerjavi z leti 2012-15 izboljšala, zato je manj težav z likvidnostjo malih in srednjih podjetij, raste tudi obseg investicij. Mojca Kunšek je izpostavila podatek, da se je v letu 2021 največ novih gospodarskih subjektov odprlo v gostinskih dejavnostih, medtem ko so razmere najslabše v razvedrilnih in prireditvenih dejavnostih.
Na sklepno vprašanje, kje so priložnosti malih in srednjih podjetij, je Ivanc menil, da je treba izkoristiti pomoč države. "Priložnosti so še v razvoju sistema poslovnih angelov ter v pridobivanju sredstev iz skladov tveganega kapitala," pa je dodala Mojca Kunšek.
Pomladni veter tokrat za Katapult
Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) enkrat letno podeljuje priznanje Pomladni veter. Podelijo ga ustanovi, organizaciji, družbi ali posamezniku, ki je po mnenju članov GZS, sekcij in zbornic znotraj GZS največ prispeval k spodbujanju podjetništva in zdravega podjetniškega okolja v Sloveniji. Priznanje lahko prejmejo posamezniki, podjetniki ter druge osebe javnega in zasebnega prava, kot so podjetniški inkubatorji, tehnološki parki, javne agencije ali lokalne skupnosti.
Letos so priznanje Pomladni veter dodelili podjetju Katapult iz Trbovelj. Njegov ustanovitelj Jure Knez, sicer tudi soustanovitelj podjetja Dewesoft, je podjetje oblikoval, da bi pomagal mladim zagonskim podjetjem s prostori in opremo, podjetniškim svetovanjem in usposabljanjem, pa tudi z administrativnimi storitvami. Ustvarili so spodbudno podjetniško okolje, v katerem se krepi kultura sodelovanja in v katerem sodelujočim podjetjem zagotavljajo podporo v vseh fazah rasti.
Ob koncu konference pa je bil zapisan tudi Memorandum MSP, ki ga je PTZ naslovila na Vlado RS in na vse pristojne institucije. Namen memoranduma je spodbuditi pristojne k pospešenemu ustvarjanju primernega okolja za dinamičen in zdrav razvoj malega gospodarstva.
Viri financiranja podjetij so različni, le poznati jih je treba
Eden od pomembnejših izzivov, s katerimi se soočajo MSP, so viri financiranja, financiranje podjetij te skupine pa je ključnega pomena za prihodnost poslovnega okolja. Sibil Klančar, vodja Službe za razvojna sredstva na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je predstavil ukrepe, s katerimi bodo spodbudili investicijski cikel za zeleni in digitalni prehod. Poudarek bo predvsem na produktivnosti podjetij, dodani vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanju skladnega razvoja vseh slovenskih regij. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo letos gospodarstvu, občinam in ostalim ciljnim skupinam po Klančarjevih besedah zagotovilo skupno 646,5 milijona evrov novih razvojnih sredstev, za katera bo možno kandidirati z oddajo projektne vloge.
Mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), je dejala, da je cilj finančnih spodbud SPS povečati uspešnost podjetij, ki sodelujejo na javnih razpisih in javnih pozivih, kjer so deležna različnih oblik pomoči. Damijan Dolinar, predsednik uprave SID banke, je predstavil načine in prednosti zapiranja finančnih konstrukcij preko SID banke, aktualne programe neposrednega in posrednega financiranja (financiranje obratnih sredstev, različnih naložb, raziskav in razvoja, financiranje področja cestnih prevozov in naložb v gozdno-lesno verigo), možnosti lastniškega financiranja zagonskega podjetja in podjetja v fazi rasti, možnosti zavarovanj pred nemarketabilnimi grožnjami ter kredite v pripravi. Predsednik uprave Borze terjatev Janez Klobčar je predstavil konkurenčno in vse bolj zanimivo vrsto kratkoročnega financiranja za mala in srednja podjetja, imenovano faktoring. Predstavljene so bile tudi finančne spodbude Regionalnega razvojnega sklada za bolj zeleno in bolj digitalno ter družbeno odgovorno regionalno gospodarstvo pa kako zasebna lastniška investicija lahko prispeva k uspešni rasti.
Barbara Gavez Volčjak





