(INTERVJU) Bárbara Cagigal: Slovenija je naredila velik skok v startup politikah – zdaj prihaja najzahtevnejša faza

Poročilo Evropskega zavezništva držav zagonskih podjetij (Europe Startup Nations Alliance – ESNA), predstavljeno ta teden, razkriva, da je Slovenija v zadnjem letu dosegla največji medletni napredek med vsemi državami EU na področju startup politik. Vodja standardov in politik pri ESNA Bárbara Cagigal je dan po mednarodni predstavitvi poročilo predstavila tudi na 3. Slovenskem startup forumu v Ljubljani, kjer se je zbralo več kot 100 ključnih deležnikov podjetniškega ekosistema, ki so ocenili doseženi napredek in začrtali nadaljnje korake v okviru Slovenske startup strategije do leta 2030.

Slovenija je v zadnjem letu dosegla največji medletni napredek med vsemi državami EU na področju startup politik, kaže poročilo Startup Nations Standards Report 2025, ki so ga pripravili pri ESNA. Svojo skupno raven implementacije je naša država povečala za 38 odstotnih točk, na 62 odstotkov. Sedaj je ključno, da vzpostavljene podlage začnemo v čim večji meri uporabljati.

Slovenija je med vsemi sodelujočimi državami zabeležila največje medletno izboljšanje pri izvajanju Startup Nations Standardov, vendar še vedno ostaja pod povprečjem ESNA. Kako naj oblikovalci politik razumejo to kombinacijo hitrega napredka in še vedno prisotnega zaostanka – kot uspešno zgodbo ali kot pokazatelj, koliko dela še čaka Slovenijo?

"Po Poročilu Startup Nations Standards 2025 Slovenija izstopa kot ena najhitreje reformirajočih se držav, saj je dosegla največje medletno izboljšanje pri izvajanju startup politik med sodelujočimi državami. Ta napredek odraža pomembne strukturne reforme, zlasti popolno uskladitev z najboljšimi praksami na področju delniških opcij ter dobre rezultate pri ustanavljanju startupov in digitalnih javnih storitvah.

Hkrati pa skupna raven izvajanja v Sloveniji še vedno ostaja pod povprečjem ESNA, česar ne gre razumeti kot protislovje, temveč kot znak prehodne faze. Oblikovalci politik lahko to kombinacijo razumejo kot uspešno zgodbo z jasno opredeljenimi naslednjimi koraki: temelji so vse trdnejši, hkrati pa so potrebni nadaljnji premiki na področjih, ki so ključna za rast in skaliranje, kot so inovacijam prijazna regulacija, dostop do zasebnega kapitala v poznejših fazah ter globina politik na področju talentov in vključevanja. Takšne vrzeli so značilne za hitro razvijajoče se ekosisteme in jasno kažejo, kje lahko naslednja faza reform doseže največji učinek."

Kaj po mnenju ESNA naredi napredek Slovenije v letu 2025 še posebej opazen v primerjavi z drugimi državami članicami EU, ki so napredovale bolj postopno?

"Napredek Slovenije je še posebej opazen na področju shem delniških opcij, pa tudi pri pomembnih izboljšavah politik dostopa do financiranja. Ukrepi, kot je neposreden dostop do financiranja, kažejo na stalna prizadevanja za razvoj finančnih instrumentov, ki podpirajo startupe, vključno z nepovratnimi sredstvi, javnim tveganim kapitalom in skladi skladov. Skupaj te reforme bistveno krepijo slovenski regulativni okvir za delniške opcije zaposlenih in dostop do financiranja ter ga približujejo standardom ESNA in mednarodnim najboljšim praksam."

Standard št. 3, ki ureja delniške opcije zaposlenih, je v enem letu prešel z ničelne na popolno implementacijo. Kako pomembna je ta reforma v praksi za slovenski startup ekosistem, zlasti z vidika privabljanja in zadrževanja talentov na konkurenčnem evropskem trgu?

"Standard št. 3 o delniških opcijah zaposlenih predstavlja najpomembnejši politični preskok Slovenije v letu 2025, saj je v enem letu prešel iz ničelne v popolno implementacijo. Decembra 2024 je Slovenija uvedla ugodnejšo davčno obravnavo delniških opcij in spodbud, vezanih na lastniški delež, namenjenih inovativnim startupom. Po novem se obdavčitev delniških opcij odloži do sprožilnega dogodka, kot je prodaja delnic. Poleg tega lahko inovativna podjetja zdaj izdajajo delniške opcije brez glasovalnih pravic. Ti ukrepi so izjemno pomembni za privabljanje in zadrževanje talentov, saj startupi pogosto ne morejo konkurirati večjim podjetjem zgolj z višino plač. Predvidljiv in davčno učinkovit lastniški okvir bistveno krepi njihov položaj na konkurenčnem evropskem trgu talentov."

Slovenija je uvedla sistem, v katerem se obdavčitev izvede šele ob likvidnostnem dogodku, po enotni 25-odstotni davčni stopnji. Kako se ta okvir primerja z najboljšimi praksami v drugih vodilnih evropskih startup ekosistemih?

"Startup Nations Standard za delniške opcije, kot je opredeljen v ministrski deklaraciji EU Startup Nations Standards of Excellence, zagovarja, da se delniške opcije obravnavajo in obdavčijo kot kapitalski dobiček v trenutku prejema denarnih sredstev, ne pa ob dodelitvi ali uveljavitvi. Slovenija zdaj v celoti izpolnjuje to najboljšo prakso in na tem področju dosega rezultate, ki so opazno nad povprečjem ESNA."

Ali lahko reforma delniških opcij po vašem mnenju služi kot zgled drugim državam ali pa so v slovenskem primeru še elementi, ki bi jih bilo treba dodatno izboljšati?

"Startup Nations Standard za delniške opcije opredeljuje dve ključni najboljši praksi: obdavčitev v trenutku prejema denarnih sredstev ter možnost izdaje delniških opcij brez glasovalnih pravic, s čimer se preprečujejo pretirane administrativne obremenitve. Slovenija je zdaj skladna z obema priporočiloma. V prihodnje bo uspešnost reforme treba ocenjevati predvsem na podlagi njene dejanske uporabe v praksi, kar je mogoče v celoti presoditi le na nacionalni ravni."

Slovenija je nad povprečjem ESNA pri hitrem ustanavljanju podjetij in digitalnih javnih storitvah, vendar registracija podjetja še vedno traja dlje od enodnevnega referenčnega cilja. Kako pomembne so te "zadnje milje" administrativnih izboljšav za ustanovitelje in kje vidite najbolj realne kratkoročne pridobitve?

"Prvi standard Deklaracije EU Startup Nations (SNS), to je hitro ustanavljanje podjetij in nemoten vstop na trg, temelji na osnovnem izhodišču, da je možnost hitre, cenovno dostopne in administrativno enostavne ustanovitve podjetja pogoj za dinamičen in konkurenčen startup ekosistem. Čeprav Slovenija že dosega dobre rezultate glede stroškov in digitalizacije, ostaja skrajševanje časa, potrebnega za registracijo podjetja, realna in zelo učinkovita izboljšava 'zadnje milje'. Tudi postopno krajšanje obdelovalnih časov lahko bistveno izboljša izkušnjo ustanoviteljev in okrepi privlačnost Slovenije kot startup destinacije."

Poročilo omenja načrte za novo pravno obliko, posebej prilagojeno startupom. Kako velik vpliv imajo lahko po izkušnjah ESNA takšne pravne inovacije na zmanjšanje administrativnih bremen in spodbujanje podjetniške dejavnosti?

"Vzpostavitev posebne pravne oblike ustvarja specifičen okvir za startupe, ki lahko hkrati naslovi več regulativnih razsežnosti, saj poenostavlja administrativne zahteve in zagotavlja, da regulacija ustrezno odraža posebnosti in inovativno naravo startupov."

Inovacijam prijazna regulacija ostaja najšibkejše področje Slovenije, zlasti pri regulativnih peskovnikih in pristopu "think small first", torej najprej razmišljaj skromno. Zakaj so ti instrumenti tako ključni za startupe in kakšna tveganja prinaša njihovo odlašanje?

"Regulativno okolje, ki omogoča inovacije, je temeljni pogoj za razvoj dinamičnih startup ekosistemov. Ko so regulativni okviri toga, zastarela ali nesorazmerna, lahko povzročijo pretirane stroške skladnosti, odvračajo eksperimentiranje in zavirajo vstop novih tehnologij na trg. Startup podjetja, ki običajno delujejo v razmerah visoke negotovosti in z omejenimi finančnimi ter kadrovskimi viri, so tem oviram še posebej izpostavljena. Nasprotno pa lahko prilagodljiva, sorazmerna in inovacijam prijazna zakonodaja regulacijo spremeni iz ovire v spodbujevalec podjetništva ter pospeši prenos idej v tržno izvedljive produkte, zlasti prek regulativnih peskovnikov."

Kljub javnim soinvesticijskim shemam in državno podprtim instrumentom ostaja razpoložljivost tveganega kapitala v Sloveniji omejena. Kateri politični vzvodi so po vašem mnenju najučinkovitejši za sproščanje zasebnega kapitala, zlasti za scaleupe in deeptech-podjetja?

"Kljub nedavnim premikom ostaja razpoložljivost tveganega kapitala v Sloveniji pod ravnijo, ki bi omogočala obsežnejšo rast, kar omejuje sposobnost startupov za skaliranje. Ena od priložnosti za izboljšave bi bila uvedba davčnih olajšav za poslovne angele. Takšni ukrepi so pomembno orodje za spodbujanje zasebnih naložb, saj ugodnejša obravnava kapitalskih dobičkov ali izgub zmanjšuje naložbeno tveganje, povečuje pričakovane donose in spodbuja večje vključevanje zasebnega kapitala v startup ekosistem."

Poročilo izpostavlja odsotnost davčnih spodbud za poslovne angele. Kako odločilni so ti ukrepi v praksi in ali lahko države njihovo odsotnost realno nadomestijo zgolj z javnim financiranjem?

"Javno financiranje ima ključno vlogo pri podpori inovativnim podjetjem, zlasti v zgodnjih fazah, ko so tveganja visoka. Vendar javna sredstva sama po sebi ne morejo nadomestiti živahne baze zasebnih vlagateljev. Spodbude za poslovne angele so zato pomemben dopolnilni element, saj pomagajo mobilizirati zasebni kapital, razpršiti vire financiranja in okrepiti splošno odpornost startup ekosistema."

Slovenija je napredovala na področju socialne vključenosti in podpore premalo zastopanim ustanoviteljem, a poročilo priporoča dodatne ukrepe. Kaj loči simbolične vključitvene politike od tistih, ki imajo merljiv vpliv na uspešnost startupov?

"Raznolik in vključujoč ekosistem je ključen za izkoriščanje celotnega razpoložljivega talenta in potenciala v Evropi. Ukrepi, ki širijo te priložnosti, kot so spodbude za podporo ustanoviteljem iz manj privilegiranih okolij, so primeri vsebinskih politik, ki prispevajo k močnejšemu in bolj vključujočemu podjetniškemu ekosistemu."

Privabljanje talentov ostaja izziv, zlasti zaradi dolgotrajnih vizumskih postopkov. Kako pomembna je administrativna hitrost v evropskem kontekstu pri odločitvah ustanoviteljev in visoko usposobljenih kadrov za selitev?

"Čas obdelave vizumov in njihova dostopnost sta ključna dejavnika pri odločitvah o selitvi ustanoviteljev in visoko usposobljenih strokovnjakov. Dolgotrajni postopki povečujejo stroške, zamikajo vstop na trg in so lahko še posebej škodljivi za startupe z nujnimi kadrovskimi potrebami. Izboljšanje administrativne hitrosti je zato pomemben konkurenčni dejavnik."

Startup Nations Standards Report opisujete kot diagnostično orodje in ne kot lestvico. Kako naj nacionalne vlade, na primer slovenska, te ugotovitve najbolje uporabijo pri oblikovanju bolj ciljno usmerjenih in učinkovitih reform?

"Poročilo Startup Nations je za oblikovalce politik zelo močno orodje, saj podpira odločanje na podlagi podatkov in ponuja celovit pregled stanja nacionalnih startup politik. Odločevalcem omogoča, da prepoznajo področja močnih dosežkov in hkrati identificirajo segmente, kjer so potrebne nadaljnje izboljšave. Osrednji cilj je, da se vse članice ESNA približajo startupom prijaznemu političnemu okviru in v celoti uveljavijo Startup Nations Standarde, s čimer bi spodbudile bolj konkurenčen in privlačen podjetniški ekosistem ter navsezadnje bolj konkurenčno Evropo."

Katere dve ali tri reforme bi po vašem mnenju morali v Sloveniji postaviti na prvo mesto, če cilj ni zgolj dohiteti povprečje EU, temveč postati referenčna točka za druge majhne in srednje velike startup ekosisteme?

"Kljub izrazitemu napredku Slovenije v zadnjem letu ostaja še prostor za izboljšave na področju inovacij v regulaciji. Slovenija še ni uvedla sistematičnega pristopa k ocenjevanju vpliva nove zakonodaje na mala in srednje velika podjetja, kar odraža načelo think small first. Poleg tega obstajajo priložnosti za nadaljnje zmanjševanje regulativnih bremen za startupe, zlasti z uvedbo ciljno usmerjenih izjem pri izpolnjevanju zahtev. Slovenija bi prav tako imela koristi od vzpostavitve regulativnih peskovnikov, ki bi omogočili več eksperimentiranja in pomagali ustvariti bolj inovacijam prijazno regulativno okolje."