(KOMENTAR) Prevroč kostanj

Delo zdravnikov, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, pri zasebnikih in koncesionarjih, je prevroč kostanj, da bi na včerajšnji okrogli mizi v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) bil glavna tema razprave. Veliko lažje in očitno tudi varneje je govoriti o ureditvi in praksi, ki se uporablja za opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti nosilcev političnih funkcij in zaposlenih v javni upravi. Praks in ureditev, ki velja za zaposlene v javnih zavodih, kamor sodijo tudi javne zdravstvene ustanove, pa se je najbolje čim bolj izogibati.

Zdravstveni sistem je očitno tako gnil, da si ob vsej informacijski tehnologiji, ki je na voljo, vanj ne drzne dregniti nihče od pristojnih, ki imajo v svojem opisu del in nalog opredeljeno skrb za to, da je javni interes pred zasebnim in je javni denar porabljen učinkovito in transparentno v občo dobrobit. Za krog ljudi pri koritu, ki seveda zdaleč niso samo zdravniki, je ta sistem veliko preveč donosen, da bi bili pripravljeni sprejeti kakršno koli spremembo.

Tako so zelo hitro in učinkovito zatrli poskus Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je javna zdravstvena blagajna, da bi objavljal podatke, koliko posamezni zdravnik na mesec naredi za svojo plačo javnega uslužbenca. Ugotovitve in pozivi računskega sodišča, da nobena od pristojnih institucij nima podatkov, koliko in kaj posamezni zdravnik naredi, so prav tako naleteli na gluha ušesa in počasi odšli v pozabo.

Poskusa ZZZS in poročil Računskega sodišča ob sedanji zdravniški stavki nihče niti omeni ne. Prav to pa so podatki, ki bi morali biti osnova tako za ugotavljanje potreb po zdravnikih v posameznih javnih zdravstvenih ustanovah kot za financiranje njihovih storitev. Brez teh podatkov bo dostopnost zdravnikov in posegov za bolnike v javnih zdravstvenih zavodih z vsako novo zdravniško stavko manj dosegljiva, temelji javnega zdravstvenega sistema pa bolj porušeni.

Vsi, ki nedopustno dolgo čakajo v čakalni vrsti za različne posege in preglede, so brez izbranega osebnega zdravnika, pediatra, ginekologa oziroma do njega ne morejo, bi pričakovali, da bi KPK kot institucija, ki je pristojna za preprečevanje korupcije, in računsko sodišče, ki je dolžno porabnikom javnih sredstev gledati pod prste, vsaj stopila skupaj in neutrudno ponavljala svoje ugotovitve in priporočila. Seveda se jih tisti, ki so odgovorni za sedanji gnili sistem, ne bi kar ustrašili in zbežali. Bi pa neutrudna opozorila, da ključne podatke skrivajo kot kača noge, vendarle vsaj razvodenela trditve, da so zdravniki preobremenjeni, da jih primanjkuje, so za svoje delo premalo plačani.

KPK na včerajšnjo okroglo mizo predstavnika računskega sodišča ni povabila, da bi imel priložnost spomniti na svoja poročila z ugotovitvami o pomanjkanju ključnih podatkov. Vroči kostanj bi zagotovo manj pekel, ker bi ga lahko izmenično oba držala v rokah. V tem primeru dve uri za razpravo najbrž ne bi bili dovolj. Ima pa še vedno priložnost, da organizira novo okroglo mizo. Računsko sodišče pa tudi.