Eksperiment 31. leta

Dva govora, vredna državnika, je predsednik Borut Pahor govoril v startu poletja, ko ima Republika Slovenija rojstni dan. Napol poslovilno, zadnjič s tega mesta na funkciji predsednika republike, je na predvečer dneva državnosti na Kongresnem trgu nagovoril rojake in dva, tri dni pred tem brez televizijskega prenosa na gradu Brdo tukajšnjo ustavnosodno pravniško vrsto.

"Zgodovino pomembnih institucij vedno znova pišejo ljudje," je omenil v prvem govoru. To misel puščam tukaj za, prosto po predsedniku, "naše otroke", ko bodo - tako se je nadejal na praznično poletno noč - za proslavo čez 30 let pregledovali preteklost Slovenije in odprli poglavje 2022. Bil je praznik države, bila je rdeča preproga, danes pa je nov dan šele na začetku globalno nemirnega in nepredvidljivega časa, ko nič ni samoumevno in ko je, kakor nas je opozoril, absolutno pomembno probleme reševati strpno, preudarno, razsodno, skupaj. Še bolj paziti na človekove pravice. (O)krepiti demokracijo. Delati za skupno. Torej zdaj in tukaj, kjer "neprehlajeni predmet zgodovine", recimo mu volilno telo, bolj ali manj vsako volilno nedeljo izvede eksperiment.

Naslednjič naj bi volivec račun izstavil šele čez osem let, zdaj planira novi slovenski premier v po volitvah ekspresno pomanjšanem političnem prostoru: oblast ima (liberalna?) Svoboda s samopriključenimi sateliti, vstalimi od mrtvih (LMŠ, SAB), SD in Levica pa bosta na način, s katerim sta letos na volitvah naredili slab rezultat, že čez štiri leta pod parlamentarnim pragom. V časovnici (pre)močnega zmagovalca sta dva povolilna meseca gotovo zgolj kaplja, vendar časi niso romantični. Realnost je neusmiljena. Čas teče. Vojna v Ukrajini je spremenila vse, da nič več ne bo tako, kot je bilo, že dolgo ni več posrečena benignost. Cene letijo v nebo, plače ne, covidske številke so medtem spet postale trimestne, statistika, na primer o zgodovinsko nizki brezposelnosti po slovensko pa o železnih prihrankih v nogavicah, je le statistika, torej sveta laž. Kaj sta v tem času opravili nova izvršna in zakonodajna oblast, razen da sta se - skupaj z bataljonom "svojih" - pozicionirali? Res je. Nista opravili! Če damo tukaj v oklepaj naivno idejo, da bo en plus en premierjev sprehod v Bruselj dovolj, da BiH z 20+ leti zamude dobi povabilo v EU, in če ne mislimo na bencin-dizel črpalkarsko revolucijo, ki jo je sprožil energetik na čelu vlade, bo od zdaj naprej poveden vsak dan. Kako bo predsednik vlade upravljal draginjo, kje vzel plin, če neha teči? Zna nova politična večina popraviti zakon o nalezljivih boleznih tako, da bo ustaven vsaj v tretji covidski jeseni in da bo seznam nespoštovanih odločb ustavnega sodišča za eno krajši? Bo predsedniku republike na izhodnih vratih državni zbor zminiral še enega ustavnega sodnika ali sodnico, ko ga ali jo predlaga? Spomnimo se, pravno avtoriteto dr. Janeza Kranjca sta zavrnili Levica in pokojna LMŠ, se ve, da na edini prakticiran način: naši-nenaši.

Že dolgo ni bilo leta, ki bi državo politično, nazorsko tako zelo renoviralo in obenem "poistilo", kot jo bo letošnje, vključno očitno - spričo prvih resnih kandidatskih najav - s predsedniškimi volitvami. Ne vemo, ali bo to dobro, kaj vse bo prineslo ali odneslo, učbeniki pa so napisani o skušnjavah absolutne oblasti.