Barbara Bradač
V senci hišnih preiskav domnevnih koruptivnih dejanj mariborskega župana Saša Arsenoviča, so inšpektorji in finančni preiskovalci FURS Maribor, pri nadzoru preprečevanja zaposlovanja in dela na črno, na sicer že znani lokaciji v Miklavžu ponovno naleteli na velike količine ponarejenih detergentov in pranih praškov.
Na isti lokaciji, isti vzorec, isti izdelki — in očitno še vedno isti trg
Po neuradnih podatkih je bilo prejšnji teden zaseženih skoraj 30.000 litrov tekočih detergentov in mehčalcev (preko 30 ton) ter štiri tone pralnega praška. Primer spominja na lansko odmevno akcijo, ko je Finančna uprava RS v Miklavžu na Dravskem polju in Kidričevem razkrila dobro organiziran obrat za ponarejanje detergentov ter zasegla rekordnih 60.000 litrov ponarejenih tekočih detergentov in približno tri tone pralnega praška.
Že takrat je bilo jasno, da ne gre za naključni posel, ampak za utečeno verigo: nabava cenene robe, prepakiranje, lepljenje ponarejenih etiket priznanih blagovnih znamk in prodaja naprej kot domnevno originalnih izdelkov. Po informacijah iz terena naj bi se tak vzorec nadaljeval tudi zdaj.
Posebej zbuja pozornost podatek, da naj bi šlo za dobro organizirano in usklajeno dejavnost (zaposlovanja delavcev na črno do prepakiranja detergentov v embalažo s ponarejenimi nalepkami in distribucije), ki je očitno kljub dosedanjim postopkom in ukrepom še vedno delovala.
Ne le bolšji sejem in oglasi
Ponarejeni detergenti se v Sloveniji že nekaj časa prodajajo po sumljivo nizkih cenah. Potrošniki jih kupujejo prek oglasnikov, družbenih omrežij, od vrat do vrat, na bolšjih sejmih in prek neformalnih mrež znancev.
A po informacijah, s katerimi razpolagamo, naj bi se takšni izdelki prodajali tudi v znani mariborski trgovini s čistili na Jadranski cesti, ki ima tudi spletno prodajo. Potrošniki jih lahko prepoznajo po sumljivo nizki ceni, embalaži, ki le posnema original, ter nalepkah v tujih jezikih. Ponarejanje naj bi izvajali tako, da so z embalaže generičnih cenenih detergentov odstranjevali originalne oznake in jih nadomeščali s ponarejenimi nalepkami priznanih blagovnih znamk. Tokrat so bile zasežene ponarejene blagovne znamke Ariel, Lenor, Jar in Persil.
Kdo bo prekinil verigo?
Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj pristojni organi ne ukrepajo odločneje. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, naj bi tržni inšpektorat odgovornost za ukrepanje prelagal predvsem na lastnike blagovnih znamk. Toda v središču problema niso le pravice multinacionalk, temveč tudi potrošniki, ki lahko uporabljajo izdelke neznanega izvora in vprašljive sestave, potencialno škodljive zdravju. Kdo bo prekinil verigo? Odgovore Tržnega inšpektorata in Urada za varstvo potrošnikov in konkurence, ki deluje pri ministrstvu za gospodarstvo, bomo objavili, ko jih prejmemo.
