Tatjana Vrbnjak
Vsako jutro in zvečer in tudi vedno, ko zaslišijo, da nekdo hodi po podstrešju, se Branko Frank ali pa njegova žena, ki živita v zadnjem nadstropju bloka v Ulici Moše Pijada 22 v Mariboru, odpravi preverit, ali so radiatorji na podstrešju zaprti. Dve poplavi v novembru lani, do katerih je prišlo, ker je nekdo na podstrešju odprl pipo (v prvem primeru) in radiator (v drugem primeru), sta Frankove pripeljali do tega, da živijo v strahu pred novo katastrofo. Ko se je zgodilo prvič, je voda pronicala po stropu in steni dnevne sobe, tako da je kapljalo z lestenca, iskrilo se je ob stikalu ...
Kdo hodi po podstrešju?
Kdo se igra z živci Frankovih, Branko ne ve. Do podstrešja, ki se razprostira nad Ulico Moše Pijada 22 in 24 in Gorkega ulico 13, namreč lahko pride vsak stanovalec in tudi kdorkoli drug, ko enkrat vstopi v objekt. Vrat na podstrešje s strani vhoda 22 sploh ni, s strani vhoda 24 sicer so, a niso zaklenjena. "Praktično vsak dan nekdo hodi po podstrešju nad nami; vem, ker se sliši. Vedno grem pogledat, a sem počasen zaradi posledic možganske kapi, ki sem jo doživel pred leti - hodim s pomočjo palice in podrsavam; sliši se, ko hodim po stopnicah. Seveda ima tisti, ki nagaja, dovolj časa, da se umakne," razlaga Branko Frank in meni, da "upravnik ne ukrepa, kot bi moral".
"Upravnik ne ukrepa, kot bi moral"
Brez soglasja lastnikov upravniki ne smejo ukrepati
"Podstrešje so skupni prostori, torej so solastnina vseh etažnih lastnikov v stavbi, kar pa pomeni, da ima vsak etažni lastnik dostop do njih in se mu dostop ne sme omejevati. Kako se dostopa do prostorov oziroma kakšen je njihov namen, se lahko določi s Pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki se sprejema s 75-odstotnim soglasjem etažnih lastnikov," pojasnjuje Gregor Lukančič iz Uprastana, skrbnik stavbe na naslovu Ulica Moše Pijada 22, in dodaja, da bodo predvidoma konec januarja upravniki etažnim lastnikom predstavili pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki naj bi to zadevo uredila; o pogodbi se že usklajujejo.
Eni tako, drugi drugače
"Ko sem si namestil jahača na parkirni prostor pred vhodom na parkirnem mestu za invalide, do katerega imam pravico, ker imam 80-odstotno okvaro spodnjih okončin, so mi iz Uprastana takoj sporočili, da to ni v skladu z zakonodajo, ker da gre za skupno funkcionalno zemljišče, zato sem jahača odstranil. Kasneje pa so jahače na parkirišča namestili drugi. A to pa ne moti?" se jezi Branko Frank. "Vztrajamo, da jahačev na skupnem funkcionalnem zemljišču ne sme biti. Vendar lahko kot upravnik etažne lastnike le opozarjamo, povemo, kaj je prav in kaj ne, ne smemo pa samovoljno odstranjevati stvari, ki niso naše, in torej tudi jahačev ne," pravi Gregor Lukančič iz Uprastana.
Bo rešitev prinesla pogodba o medsebojnih razmerjih?
"V pogodbi o medsebojnih razmerjih bo predlagano, da bi vsak vhod skrbel in upravljal tisti del podstrešja, ki sodi k vhodu. Lastniško se nič ne spreminja - podstrešje bo še naprej skupna lastnina etažnih lastnikov vseh treh vhodov," pojasnjuje Lukančič. Meni, da bi bilo najboljše, "da bi dostop na podstrešje zaklenili in bi imeli ključe le upravniki".
A do takrat bodo Frankovi v skrbeh, da iz radiatorjev na podstrešju ne bi spet pritekla voda. "Da se ne bi ponovno zgodilo to, kar se je, sem upravnikoma drugih dveh vhodov poslal dopis, naj etažne lastnike obvestijo, da odzračevanja ne izvajajo sami, ampak naj obvestijo upravnika in bo to izvedla pooblaščena oseba," pravi Lukančič. Rešitev se mora najti: "Ali da se zapre dostop do podstrešja ali pa se zaprejo radiatorji, kar je tudi možna začasna rešitev."
Najbolje pa bi seveda bilo, če bi etažni lastniki to veliko podstrešje nekomu prodali, da bi prostore obnovil, usposobil in uporabljal. A za to je malo možnosti: za vsako spremembo lastništva, kar prodaja skupnih prostorov seveda je, zakon zahteva 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov, to pa je, kažejo premnoge izkušnje, v praksi praviloma nemogoče doseči.
