Zakaj so padli drevesni velikani v Beograjski ulici v Mariboru

Simona Kopinšek
07.12.2021 05:55

Prejšnji teden je na začetku Beograjske padlo prvo drevo v prelepem drevoredu, kjer pa sta bili po temeljitem pregledu ugotovljeni bolezen in izčrpanost dreves.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Drevesom so z zadnjim obrezovanjem leta 2018 dali še eno priložnost, če bi si lahko opomogla, a si niso. Foto: Igor NAPAST

Igor Napast

Izčrpanost dreves se pojavi zaradi različnih razlogov, zaradi habitusa, bolezni ter neprimernega in nestrokovnega obrezovanja dreves, o čemer smo že pisali. Omenjeno življenjsko dobo dreves občutno skrajša, drevesa pa ob tem izgubijo tudi bujnost krošnje in lepoto. Na prepotrebno skrb za drevesa ob aktivnih občankah in občanih že leta opozarja tudi arboristka Tanja Grmovšek.

"Drevored v Beograjski ulici je bil v celoti pregledan leta 2017, ponovno 2021. Prvotno je bil iz velikega jesena (Fraxinus excelsior), pred okrog 20 do 25 leti so pričeli s postopno zamenjavo po sklopih, in sicer z juga proti severu, zato sta prva dva odseka mlajša. Tudi nekatera drevesa v zgornjih odsekih so bila v tistem času zamenjana. Vnašali so ameriški jesen, poljski jesen, eno drevo je poljski jesen sorte 'Raywood'. Ker se je v vmesnem času izkazalo, da imajo mlajša drevesa probleme zaradi habitusa, smo za leto 2021 ohranjali rod jesen, da zagotavljamo pestrost med drevorednimi potezami, vendar za to lokacijo določili bolj primerno vrsto in sorto," je pojasnila Grmovškova.

Jesenov ožig je huda bolezen, ki prizadene predvsem veliki in poljski jesen, a malemu jesenu prizanese. Po vsej Sloveniji se pojavlja od leta 2006, kot rečeno, pa je v zadnjem desetletju izrazito pojaven. Najprej je opaziti odmrle rjave pege na listih in listnih pecljih. Bolezen se postopoma razširi tudi na skorjo, ki večinoma začne odmirati, v nasprotnem primeru pa drevo rano zaraste in oboli za drevesnim rakom. Med razlogi za bolezen Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih omenja človeka z orodjem za obžagovanje, veter in žuželke. V oslabela drevesa se pogosto naselijo še jesenovi podlubniki.

"Zgornji del drevoreda je v večini delov ostal prvoten, ocenjujem, da so ena drevesa velikega jesena starejša in ena mlajša. V nekem vmesnem obdobju je bila večina starih dreves obglavljena, zato so dupline pri nekaterih drevesih velike. V zadnjih desetih letih se v drevoredu izrazito pojavlja jesenov ožig. Nekatera drevesa niso prizadeta zaradi jesenovega ožiga, nekatera drevesa pa zelo močno. Drevesom smo z zadnjim obrezovanjem leta 2018 dali še eno priložnost, če bi si lahko opomogla, a si niso in so v obdobju 2018-2021 ponovno razvila ogromno odmrlih koncev vej in suhe veje v večjem delu krošnje. Ponoven obrez krošnje stanja ne bi izboljšal. Za postopno obnovo smo se odločali že vse od 2017. V letu 2021 smo spomladi začeli polniti prazne lokacije v odseku 5. Jeseni so bili načrtovani za celostno obnovo zahodnega sklopa (ker mejijo na objekte) v odsekih 4-7. Drevesa v vzhodni liniji ohranjamo, dokler bo njihovo stanje zadovoljivo, in tudi zaradi tega, da senčijo zahodno linijo in pomagajo mladim drevesom pri lažjem vraščanju," je še povedala Grmovškova.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta