Zakaj se govori, da se v Mariboru ne dogaja

Glasba, ples, slike, fotografije, filmi ... Vse to in še več se ponuja v Mariboru. Bodisi v obliki koncertov, predstav, razstav bodisi v drugih manifestacijah. Medtem ko so se kulturne in zabavne prireditve pred koronskimi časi odvijale še bolj intenzivno in na široko kot zdaj, je v mariborski milje že pred novo realnostjo pogosto pljusnilo opazko, da se nič ne dogaja ali premalo. Od kod takšna percepcija, koliko resnice je v njej, če sploh kaj, smo se pogovarjali z Vladimirjem Rukavino, direktorjem Narodnega doma in liderjem Festivala Lent, Mojco Kasjak, plesalko, direktorico Nove kreacije in vodjo festivala sodobnega plesa Platforma, in Tanjo Cvitko, samozaposleno kulturno producentko. Če pobrskate po informacijah, kam vse je mogoče, se teza o mrtvilu v Mariboru poruši. Sestaviti je mogoče zgleden, bogat spisek prireditev za specifične okuse in množice. Tudi poletje je bilo pestro.

Gogo vpraša, kje pa si ti bil nazadnje

Narodni dom Maribor je pred dnevi uspešno izpeljal popularni, dobro obiskani Festival Lent, kmalu bo razvnemal s tradicionalnim Festivalom Maribor, obarvanim s klasično glasbo, in drugimi (tudi rednimi, abonmajskimi) dogodki. Vladimir Rukavina - Gogo spomni, da so v času pandemije in izolacije organizirali Koncerte na turnu, na stolpu Narodnega doma, omeni tudi prireditve drugih organizatorjev. Zato izjave, da se (pre)malo dogaja, ocenjuje kot " 'fake news'. Govori se o neki sivini, ampak to je navadno mariborsko nergaštvo, letargija. Nekateri to rečejo kar iz navade, na pamet, vendar se v Mariboru veliko dogaja, čez poletje več kot v Ljubljani. Ob promocijah in objavah v medijih je stvari nemogoče spregledati. Vsakega, ki to reče, bi vprašal, kje pa si ti bil nazadnje."
Da je na zaznave o dogajanju najbrž vplivalo tudi spomladansko obdobje, ko so bila gledališča in druge ustanove zaprte, razmišlja Mojca Kasjak. "Zaradi vladnih ukrepov se izredno zmanjšuje število občinstev," opozori. Platforma, ki poteka te dneve, lahko v Lutkovnem gledališču sprejme le 56 obiskovalcev, dvorana je vsak večer polna. "Kar kaže, da ljudje želijo takšne dogodke. Veliko jih je, ki želijo kakovostno bivanje zunaj forme služba-nakupovalno središče-dom-televizija, želijo se povezati z naravo, umetnostjo in kličejo po (odvzeti) svobodi (gibanja). Tudi Festival Lent je bil razprodan," pravi Kasjakova.

Manjka ažurna, skupna platforma za vse dogodke

"Dogodkov je v Mariboru celo preveč," radikalno stališče zavzame Tanja Cvitko in govori o "kulturni hiperprodukciji, ki se dogaja pod površjem, preboja v širši javnosti pa ni". Ko išče razloge za to, jih najde več. Eden je prelaganje krivde in odgovornosti, kdo bi moral skrbeti za informiranje, propagando, vsak sam ali skupaj. Scena je fragmentirana, manjka ji povezovalna komunikacijska strategija, veščina. Ali je to naloga občinskega urada za kulturo ali zavoda za turizem? Ta na spletni strani visitmaribor.si sicer ponuja koledar dogodkov, a je ta pomanjkljiv. Res je tudi, da nekateri organizatorji, ustvarjalci ne pošiljajo podatkov o svojih programih, po izkušnjah Cvitkove so pri informiranju javnosti najbolj prizadevni tisti, ki se ne morejo zanašati na javne jasli, ki so neodvisni od financiranja javnih institucij. Skupna, enotna platforma, kjer bi bile na enem mestu ažurno, temeljito združene vse kulturne, zabavne, športne in druge prireditve v Mariboru, bi zagotovo bila dobrodošla. Potencialnim obiskovalcem prireditev bi olajšala iskanje informacij po spletnih straneh kulturnih hiš, družbenih omrežjih, časopisih itd., prirediteljem pa privabljanje ljudi.