Zakaj je 80 odstotkov Romov v Mariboru in okolici brezposelnih?

Zadnji avgustovski ponedeljkov večer je na pobudo Združenja Epeka (v sklopu petdnevnega zaključka projekta Fair Employment - Z mladinskim delom proti brezposelnosti mladih) v dvorani Romani Kafenave v Mariboru potekalo omizje na temo zaposlovanja mladih Romov. Sogovorniki so med razlogi za vrtoglavo visoko brezposelnost Romov izpostavili sistemsko problematiko glede romskih skupnosti, stereotipe, neodzivnost pristojnih služb, prenizko razliko med socialno podporo in plačanim delom ter izobrazbo.

Ko zaposlena mati zasluži manj kot brezposelna

Najpomembnejše pri zaposlovanju Romov je preoblikovanje celostnega procesa njihovega družbenega vključevanja, kar se lahko začne predvsem v zgodnji izobraževalni fazi. "Kajti ko človek enkrat izstopi iz izobraževalnega sistema in ostane doma, nastane težava," pravi Nataša Horvat, predstavnica romske skupnosti v Lendavi, ki izobrazbo izpostavlja kot ključno za družbeni napredek Romov. "Veliko je odvisno od lokalne skupnosti. A dokler bo socialna politika v Sloveniji takšna, da je razlika v plači zaposlene matere v primerjavi s socialno podporo brezposelnim tako nizka, bo brezposelnost morda še naraščala," doda Horvatova.

Stane Baluh, direktor urada za narodnosti, izpostavi nujnost vzpostavljanja komunikacije med nacionalnim, lokalnim in nevladnim sektorjem. "Zadnji dve leti smo se trudili, da bi na lokalnih ravneh vključili v sodelovanje ključne institucije za hitrejšo socializacijo oziroma integracijo Romov, kjer kot bistvene vidim nevladne organizacije, sploh pri doseganju Romov, ki živijo v naseljih. Kot vemo, v institucijah še vedno delujejo posamezniki, ki imajo stereotip, če želite, tudi odpor do obiska romskih naselij. Bom zelo kritičen, a zdi se mi, da kljub vloženemu naporu na tem področju nismo naredili dovolj. In vse to zgolj zaradi neodzivnosti s strani občin, posameznih institucij in zaradi nepripravljenosti medsebojnega povezovanja in sodelovanja. V majhnih občinah je primer obstoječega problema povezan z odsotnostjo nevladnih organizacij, tudi romske organizacije so nevladne. Na tem področju je treba veliko postoriti, na kar opozarjajo tudi mednarodne institucije. A ostajam optimist, kajti obstajajo mehanizmi, zaradi katerih bi lahko naredili več."

"V Jugoslaviji so bili Romi brez težav vključeni na trg dela"

Bernard Memon, direktor Zavoda za zaposlovanje Maribor, je med kritičnimi razlogi za visoko brezposelnost Romov izpostavil tudi kontradikcijo med socialno aktivacijo in prostovoljnim delom. "Vsi vemo, da imajo vključeni v prostovoljno delo manj interesa za vključitev v socialno aktivacijo, saj se zaradi ene izgubi možnost financiranja druge. Menim, da je to napačno. Poglejte, v nekdanji Jugoslaviji so bili Romi brez težav vključeni na trg dela in sem prepričan, da bi jih danes lahko ponovno motivirali za delo, za dokončanje šole, tudi za nadaljnji študij. Seveda pa je treba za te generacijske spremembe nekaj storiti. Visoka brezposelnost Romov je strukturni problem in zanj je v prvi vrsti odgovorna država."

Očitek CSD Maribor, da sistemsko diskriminira

Pri izvajanju programa socialne aktivacije Za enakopravnost, za zaposlovanje, za ženske, za Rominje, ki ga v Združenju Epeka izvajajo na območju Maribora (1. septembra so pričeli aktivacijo s četrto skupino) in so vanj doslej vključili 39 pripadnic romske skupnosti, se srečujejo s številnimi ovirami. "Med njimi je oviranje izvajanja programa s strani Centra za socialno delo (CSD) Maribor, ki smo ga večkrat neposredno nagovorili in zaposlene vzpodbudili k sodelovanju pri naboru udeleženk. Zagotavljajo, da v Mariboru, kljub oceni, da tukaj biva od 3000 do 4000 pripadnikov romske skupnosti, ženskih pripadnic, ki bi bile primerne za vključitev v program, ni. Prepričani smo, da gre v tem primeru za sistemsko diskriminacijo s strani CSD in direktorice Marjane Bravc, saj pripadnike romske skupnosti ne vzpodbujajo k vključevanju na trg delovne sile in ohranjajo število prejemnikov denarne socialne pomoči. Pripadniki romske skupnosti se v Mariboru in okolici srečujejo z 80-odstotno brezposelnostjo, kar je številka, ki jo moramo s skupnimi močmi spremeniti. Znotraj tega sistema so segregaciji in diskriminaciji še posebej izpostavljene romske ženske, saj jim tudi vidnejši (moški) predstavniki romske skupnosti vključevanja v programe, ki bi jih približali trgu dela, ne dovolijo. Verjamemo, da bodo ustrezne evropske institucije na podlagi naše izjave ukrepale proti zlorabi evropskih sredstev, namenjenih kritju socialnih transferjev," je povedala Petra Kovačec, strokovna sodelavka v programu socialne aktivacije Za Rominje.