Organizatorji krvodajalskih akcij oziroma rednih odvzemov krvi so bili minuli torek posebno veseli in ponosni, da sta na Medicinski fakulteti UM, kjer v tem času potekajo krvodajalske akcije Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Halim Hodžić in Ivan Breg tokrat že stotič darovala kri in se s tem vpisala med viteze krvodajalstva. To je v času epidemije še zlasti dragoceno, saj po besedah Stanislava Žebele, podpredsednika Območnega združenja Rdečega križa Maribor in predsednika Aktiva vitezov krvodajalcev, darovalcev krvi zdaj primanjkuje, potrebe po njej pa so konstantne. "Epidemija je marsikoga prestrašila, smo pa veseli, da se je oglasilo kar nekaj tistih, ki prej niso darovali krvi," je dodal Žebela.
Vse zdrave še enkrat poziva, da se vključijo v krvodajalstvo, ob tem apelira predvsem na mlade. "Naših vitezov je okrog 150, a večina je starejših," pove sogovornik. "Pred epidemijo smo krvodajalske akcije organizirali na srednjih šolah in fakultetah, zdaj, ko so vsi doma, je mlade krvodajalce veliko težje dobiti," odgovarja Žebela na vprašanje, zakaj se mladi manj odločajo za darovanje krvi.
"Bil sem mlad in pogumen"
In kako sta stokratnika postala krvodajalca? Hodžić se spominja, da se je za darovanje krvi prvič odločil leta 1977. "Takrat sem bil mlad in sem šel na delovno akcijo," pove. Doda, da je bilo to nekaj posebnega. "Vprašali so nas, kdo od nas mladih in pogumnih bi želel darovati kri, in tako sem se odločil sodelovati," se spominja. Breg se je prvič udeležil krvodajalske akcije leto pred tem, 1976. "Krvodajalci so bili tudi moji starši," razlaga, da se je prav zaradi njih odločil, da poskusi tudi sam. Oba rada pomagata drugim in se zavedata, da ljudje nujno potrebujejo kri. Kot sta dejala, sta spodbudila že ogromno ljudi, od družinskih članov do prijateljev in sodelavcev. Tudi v času epidemije, pravita, ju ni strah. "Tu je na prvem mestu varnost. Niti pomislil nisem, da ne bi daroval krvi," pravi Hodžić, Breg pa pripomni, da če se držimo predpisov, ne bo nič hudega.
Za varnost je poskrbljeno
Poleg druge lokacije je ob epidemiji novost to, da se je treba za odvzem v krvodajalski akciji prijaviti, kar nekatere odvrne od darovanja krvi. "Tukaj na medicinski fakulteti naročujemo darovalce po tri na petnajst minut, s čimer zagotavljamo kar največjo varnost za krvodajalce in naše zaposlene. S tem zagotavljamo, da se krvodajalci čim manj srečujejo in družijo. Malico dobijo za domov, ne pojedo je tukaj, s čimer še dodatno zmanjšamo možnost prenosa bolezni," je pojasnila Kaja Vrščaj, dr. med. Delo poteka tekoče, in da bo tako tudi v prihodnje, vse zainteresirane naprošajo, da se še naprej naročajo po telefonu in pridejo ob dogovorjenem terminu.
Odvzemi tri dni v tednu
Odvzemi krvi na Medicinski fakulteti UM, Taborska ulica 8, so ob ponedeljkih, torkih in sredah med 7.30 in 12. uro. Krvodajalce prosijo, da prihod predhodno potrdijo po telefonu 02/321-22-71 ali 041/320-796 ob delovnikih do 15. ure.
Moški lahko darujejo kri vsake tri mesece, torej štirikrat na leto, ženske pa vsake štiri mesece. Posamezne komponente krvi – bela krvna telesca, plazmo, rdeče krvničke – pa je mogoče darovati tudi vsakih štirinajst dni, pri čemer je omejena letna količina odvzema.
Žebela je še poudaril, da je krvodajalstvo danes podcenjeno. V podjetjih ni več toliko razumevanja, da bi imeli zaposleni na dan darovanja krvi prosto, razmišlja še, da bi darovalci, starejši od 65 let, imeli pri oskrbi v zdravstvenih ustanovah kakšne ugodnosti, prednost pri naročanju pri specialistih, denimo. Zato si je Aktiv vitezov krvodajalcev, ki je bil ustanovljen 3. marca letos, že zadal nalogo, da v sodelovanju z ministrstvom za zdravje izboljša pogoje.
