Andreja Kutin
Sopredsednica Vesne Urša Zgojznik ter mariborski kandidatki Tjaša Gojkovič in Špela Hren Juhart opozarjajo na pomanjkanje razprave o okoljskih temah na predvolilnih soočenjih. Okoljski problemi Slovenije, ki je med najranljivejšimi državami, ko gre za podnebne spremembe, tako ostajajo nenagovorjeni. Nedavno so enako ugotavljali tudi v nevladnih organizacijah, kjer so ocenili okoljske sekcije programov strank, v odgovorih na konkretna vprašanja, ki smo jih pridobili pri Večeru, pa je jasno, da ima pri večini strank pred okoljem prednost gospodarstvo. "Slovenija je pred ključnimi izzivi, ki bodo zaznamovali življenja nas in naših zanamcev, a se o tem premalo pogovarjamo. Tema okolja je skoraj v celoti spregledana, resnost se ne jemlje kot resnost, ampak kot postranska stvar. In okolje je problem, ne moremo govoriti le o davkih, vojnah drugod, čeprav so to velike teme, a največji slon je še vedno v sobi in to so podnebne spremembe. Še manj se pogovarjamo o posledicah podnebnih sprememb, ki so v Sloveniji zelo vidne, poplave 2023 se zdi, da so pozabljene, požari, vetrolomi in snegolomi tudi. Slovenija je ena najbolj ogroženih držav na svetu, segreva se veliko hitreje kot ostale evropske države in količina padavin se bo še bolj zgostila. Mi pa več ne govorimo ne o ukrepih za blaženje in ne o ukrepih za prilagajanje. Nujno je povezati delovanje družbe, se lotiti medresorskega povezovanja, izreden manko imamo pri prostorski politiki, ki je zastarela. Vidimo, kako težko je preseliti 10 družin z zelo poplavnega območja, ti ukrepi se preveč prelagajo na občine," je dejala Urša Zgojznik.
Da se Maribor že danes sooča s preseganji onesnaženj zraka, visokimi koncentracijami delcev PM10, zato da si mesto ne more privoščiti odločitve, ki bi dodatno obremenila zrak brez resne presoje vplivov na zdravje, pa dodaja Tjaša Gojkovič: "Vsak sežig odpadkov pomeni emisije, tudi pri najsodobnejši tehnologiji izpusti niso ničelni, zato mora biti prvi pogoj kakršne koli odločitve neodvisna, javno dostopna in strokovno utemeljena presoja vplivov na kakovost zraka." Gojkovič izpostavi še ČHE Kozjak: "Po trenutno predstavljenih načrtih bi tudi projekt ČHE Kozjak pomenil zelo invaziven poseg v prostor, vključno z uničenjem približno 100 hektarjev avtohtonega gozda in pomembnih naravnih habitatov. Ob tem se pojavljajo resna vprašanja glede strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki jasno poudarja, da je treba energetsko infrastrukturo umeščati v že obstoječe infrastrukturne koridorje. Posebno zaskrbljujoče pa je dejstvo, da prebivalci o načrtih še vedno niso obveščeni."
Špela Hren Juhart ob tem poudarja pomen enakomernejšega razvoja države in boljšo mobilnost, za kar je ključna izgradnja hitre železnice, s tem pa olajšati povezavo ter zmanjšati izpuste. Čas je za resno načrtovanje, poudarja.
