V razstavišču Preddvorana v Vetrinjskem dvoru bodo tako do 7. maja na ogled slikarska dela šestintridesetih avtorjev, ki so zelo različni posamezniki, v starosti od šestnajst do šestinosemdeset let, skupni pa so jim trenutki, ki jih preživijo "na visoki frekvenci" med pigmenti, barvami, čopiči, knjigami in slikami. V skupini nekateri ustvarjajo že več kot dvajset let, drugi so šele pričeli. Da ne bi povsem izgubili telesnega občutka svoje duhovne osebnosti, so v družbi slikarstva. Njihova mentorica je akademska slikarka Natalija Šeruga Golob, ki ob svojem slikarskem delu že petindvajset let vodi različne slikarske delavnice ter nalezljivo širi ljubezen in strast do umetnosti.
Razstavljene slike so nastale med potrpežljivim pridobivanjem slikarskih veščin in oblikovanjem lastne slikarske govorice. Razstavljenih je več kot sto slikarskih del, to so slikarska pohajkovanja v novo in neznano, v različnih formatih. Večina slik je v tehniki akrila, jajčne tempere in olja na platno.
Vse razstavljene slike so nastale v slikarskih delavnicah. Nekatere slike so slikane s klasičnimi podslikavami, druge z edinim namenom učiti se (po predlogah in reprodukcijah slik), tretje so slikane na način alla prima, nekatere pa so preprosto nastale kot plastenje slikarskih nanosov, kot potopisi ustvarjalčevih potepanj in iskanj.
Razstavlja 36 slikarjev
Na razstavi se s svojimi deli predstavljajo: Nevenka Andrejašič, Maša Čelebić, Jasna Dominko Baloh, Petra Fuks, Nada Furlan, Vesna Hojnik, Tadeja Huzjan, Minea Jevšek, Mojca Kavnik, Metka Kobolt, Zdravko Kocjančič, Nena Kotnik, Kristina Tinca Lešnik, Franci Majcen, Ema Maver, Mija Miše, Andrej Motaln, Nada Najdenik, Mateja Ogorevc, Francka Pegan, Marija Podhostnik, Marta Rep, Dušan Selinšek, Urška Ribič Strmečki, Nataša Sirk Kovač, Tadeja Šeruga, Majda Šeruga, Bernarda Škrabar Damnjanović, Andreja Štok, Alenka Ušen, Anica Zafred, Agata Zagoršek, Janja Zimšek, Olga Zorenč, Sabina Žaja, Ivana Žolger.
"Delo v slikarskih delavnicah poteka kot posredovanje slikarskega métjeja, slikarske obrti in seveda kot iskanje, razvijanje, artikuliranje lastne slikarske govorice. Pri učenju slikarske obrti sledijo renesančnim vrednotam, kot so saper vedere (znati videti), imitatore della natura (gledanje, opazovanje), puro (jasno, čisto brez nepotrebnih okraskov), facilita (lahkotnost pridobljena z marljivostjo) in seveda obvladovanje prikazovanja prostora. Opremljeni s tradicijo posamezniki preko različnih modernizmov in sodobnega slikarstva iščejo lastno govorico in hkrati pridobivajo zmožnost ločiti slikanje od praznega praskanja in barvanja po površini. Svobodno, brez namena se podajajo med barve in na oglede razstav, tako sodobnih kot klasičnih, doma in v tujini," je še zapisala slikarka in mentorica Šeruga Golob.
Njene slikarske delavnice sicer zaobjema misel francoskega literata Christian Bobina, ki v literarnem delu Šibkost angelov retorično sprašuje: "Kaj pomeni uspeti v življenju, če ne to, ta trmoglavost iz otroštva, ta enostavna zvestoba: nikoli iti dlje od tistega, kar vas zamamlja tisti dan, tisto uro."
Odprtje razstave je bilo v ponedeljek, 7. aprila, in je bilo množično obiskano. Ob razstavi je izšel tudi razstavni katalog.
