Rojeni Mariborčan dr. Vinko Weiland je bil po osnovni izobrazbi zdravnik, a tudi umetnosti se je zapisal, pa agronomiji, botaniki. Bil je človek mnogih talentov in interesov. Leta 1941 je dokončal prvi letnik realne gimnazije, sledila so štiri leta na klasični gimnaziji. Vzporedno je hodil v glasbeno šolo, po vojni je dokončal gimnazijo in veliko maturo. Ob tem je študiral klavirsko glasbo.
Splošno medicino je študiral v Ljubljani, tudi tam je vzporedno študiral glasbo. Takoj po diplomi leta 1959 se je zaposlil v zdravstvenem domu Maribor kot splošni zdravnik, najprej za šolske otroke. Desetletje kasneje je diplomiral na tretji stopnji znanstvenoraziskovalne smeri medicine dela, na področju poklicnih bolezni v Zagrebu. Leta 1974 je v Ljubljani opravil specialistični izpit iz poklicnih okvar in zastrupitev.
Petintrideset let je delal kot vodja ambulante za preprečevanje nalezljivih bolezni in zastrupitev, posebno na področju živilske stroke in živilske tehnologije. Izvajal je osebni zdravstveni, preprečevalni in sanitarni strokovni nadzor nad vsemi, ki so prihajali v stik z živili. Leta 2000 se je upokojil.
Leta 1969 je absolviral na višji agronomski šoli v Mariboru (prva dva letnika biotehniške fakultete) na področju sadjarstva in vrtnarstva. Že od otroških let se je ukvarjal z botaniko in glasbo. Tudi njegova umetnostna pot je bila bogata, leta 1941 so ga starši vpisali v glasbeno šolo, da bi se učil igrati klavir. Učila ga je Elfrida Hercog, žena opernega dirigenta Lojzeta Hercoga; bila je operna pevka, ki je odlično obvladala klavir. Na klasični gimnaziji je ob vsakoletnih likovnih razstavah na koncu šolskega leta dobival visoka priznanja za linoreze in akvarele. Po vojni ga je dve leti poučeval dr. Roman Klasinc, takrat eden najznamenitejših pianistov v Sloveniji. Na gimnaziji je pogosto nastopal s solističnimi skladbami iz obdobij od baroka do romantike.
V času študija medicine v Ljubljani ga je na priporočilo pianista Antona Trosta, ki je poučeval klavir na akademiji v Ljubljani in na konservatoriju na Dunaju, poučevala pianistka Jelka Suhodolnik. Za dan žena je imel v dvorani v Šiški javni klavirski koncert. Po medicinski diplomi ni mogel več nadaljevati študija glasbe, ker se je zaposlil kot splošni zdravnik v mariborskem zdravstvenem domu na podlagi štipendijske pogodbe. Takratni direktor Zdravstvenega doma Maribor dr. Adolf Drolc je bil umetnosti zelo naklonjen.
Po posrečenem naključju je prvič prijel za čopič okrog leta 1984. Najprej se je ukvarjal s poslikavo velikih lesenih krožnikov z motiviko rastlin, predvsem tropskih. Alja Mara Kranjc ga je privabila v ljubiteljsko društvo Angela Besednjaka, ki ga je takrat vodil akademski slikar gospod prof. Slavko Kores. Bil je njegov prvi mentor in postala sta dobra prijatelja v slikarstvu. Zatem se je pridružil slikarskim aktivnostim v likovnem ateljeju, ki ga je vodil univerzitetni prof. akademski slikar Oto Rimele.
Še vedno pa je ohranjal kondicijo s klavirsko glasbo, zanimala ga je glasba od Händla do Schuberta, od baroka do romantike. Že od otroških let se je veliko ukvarjal z vzgajanjem in negovanjem okrasnih rastlin in sobnih lončnic, še posebno pa trajnic, krizantem in vrtnic. To se vidi v njegovih podobah, iz katerih veje ljubezen do rastlin in botanike. (mh)
