
"Na današnji dan se je rodil James Parkinson, ki je prvi opisal simptome Parkinsonove bolezni leta 1817 v eseju o tej bolezni," je razložila kontekst obeležitve današnjega svetovnega dneva Parkinsonove bolezni mariborska nevrologinja dr. Marija Menih. Osebje klinike za nevrologijo je v avli klinike za interno medicino UKC Maribor zato pripravilo stojnico, na kateri mimoidoče ozavešča o tej nevrološki bolezni.
Kot pomembno novost za bolnike je Marija Menih izpostavila nov način aplikacije zdravila levodope, ki velja za najučinkovitejše zdravilo za zdravljenje Parkinsonove bolezn. Čez približno mesec dni naj bi v Sloveniji imeli na voljo črpalke, podobne tistim inzulinskim, ki bodo omogočale podkožno aplikacijo tega zdravila bolnikom z napredovano obliko Parkinsonove bolezni.
Po sedmih letih odzivnost na zdravilo oslabi

Doslej je bilo možno takšno zdravljenje le kirurško - bodisi z globoko možgansko stimulacijo bodisi s pomočjo cevke, ki so jo preko tako imenovanega Pek sistema vstavljali v tanko črevo, je pojasnila Marija Menih. Nove črpalke pa bodo omogočale tudi nekirurško zdravljenje, s podkožno aplikacijo zdravila preko črpalke. Povedala je, da je zdravljenje s črpalkami mišljeno za bolnike z napredovano obliko bolezni, ne za tiste z začetno obliko, ki so še dobro odzivni na peroralna zdravila. "Čez sedem ali deset let pa postane ta odzivnost slaba in nepredvidljiva, zato je potrebno kontinuirano zdravljenje z levodopo. To pa lahko dosežemo s tem, da bolniku damo zdravila s črpalko ali z globoko možgansko stimulacijo," je še dodala Marija Menih.
Bolniki z napredovano boleznijo jemljejo zdravilo več kot petkrat na dan in teh je med 5 do 10 odstotkov vseh bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. V mariborskem UKC jih je okoli 20.
Ko si težko zapira gumbe in so koraki drsajoči
Parkinsonova bolezen sicer velja za drugo najpogostejšo nevrodegenerativno bolezen, takoj za Alzheimerjevo boleznijo. Najpogosteje se bolezen pojavi nad 60 letom, okoli 5 do 10 odstotkov bolnikov pa je mlajših od 50 let.

Večja verjetnost, da se bo bolezen pojavila prej je, če ima nekdo v prvem kolenu sorodnika s to boleznijo. Kako pa bolezen opazimo? "Če postane nekdo upočasnjen, gre torej za bradikinezijo, ali pa okorel, gre za rigidnost. Kratica je TRAP - Tremor, Rigidnost, Akinezija, Posturalna nestabilnost. To so glavni simptomi začetne bolezni. Torej ko nekdo postane upočasnjen, težko si zapira gumbe, njegovi koraki so kratki in drsajoči, tako se bolezen začne kazati," pojasni Marija Menih.
Jana Juvan






