Zavod za turizem Maribor (ZZT) je pripravil 4. Mariborski turistični forum, na katerem se zdaj že tradicionalno zberejo predstavniki turistične panoge v mestu - hotelirji, gostinci, turistični vodniki, predstavniki občine, izobraževalnih in kulturnih institucij in vsi drugi, ki prispevajo k podobi in delovanju mesta kot turistične destinacije.

Turistična panoga v Mariboru v zadnjih letih počasi, a vztrajno raste, je uvodoma povedal Jure Struc, direktor ZZT. Po rekordnem letu 2023 je bilo v Mariboru v letu 2024 okoli 524.000 prenočitev, to je za štiri odstotke manj kot leto prej, in okoli 254.000 turističnih prihodov, to je za šest odstotkov več. Povprečna doba bivanja je bila lani 2,1 dneva, v prvih štirih mesecih letos pa 2,7 dneva. "S številkami smo zadovoljni, saj nakazujejo zmerno rast števila turistov, kar je tudi strateški cilj na nacionalni ravni - zmerna kvantitativna rast ob pospešeni rasti kakovosti in dodane vrednosti. Obenem pa predvsem kažejo na rast števila prenočitev v nižjih sezonah, s čimer izpolnjujemo ambicijo, da z odličnimi dogodki in kakovostnimi turističnimi vsebinami izboljšujemo turistično sliko mesta skozi vse leto," meni Jure Struc.

Gostje z vsega sveta, a največ Slovencev

V petletnem obdobju 2019-2024 se je v Mariboru v spomladanski in tudi v jesenski sezoni povečalo število prenočitev, marca 2024 je bilo denimo za okoli 30 odstotkov višje kot marca 2019, oktobra 2024 pa celo za več kot 40 odstotkov v primerjavi z oktobrom 2019. "V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo v primerjavi z enakim obdobjem lani število prenočitev presegli za 8 odstotkov, število turističnih prihodov pa za 5 odstotkov. Posebej izstopa letošnji april, ki je od lanskega boljši za 27 odstotkov prenočitev in za 21 odstotkov turističnih prihodov," navaja Struc. Iz statističnih podatkov izhaja, da so lani v Maribor prišli gostje iz 175 držav, največ, to je 11 odstotkov, je bilo Slovencev, med 89 odstotki tujcev so najštevilnejši Nemci, sledijo jim Hrvati, Poljaki, Avstrijci, Srbi, Italijani in Madžari.

Maribor mednarodno prepoznavnost krepi z globalnimi zgodbami, letos sta to naziv Najboljša zelena prestolnica v Evropi 2025 in nastop na Expu v Osaki, s katerimi se v svetu predstavlja kot zgled uspešnega, trajnostnega in ustvarjalnega urbanega središča. "Z nazivi, ki smo jih v okviru platforme EBD pridobili v zadnjih dveh letih, predstavljamo edinstvene zgodbe našega mesta širši evropski in svetovni javnosti ter gradimo ugled Maribora kot vrhunske destinacije za nove generacije obiskovalcev. Zanje je naziv najboljše zelene prestolnice v Evropi morda še najprivlačnejši, saj so ti gosti željni raznovrstnih doživetij, avtentičnosti in urbanosti," meni Struc. 

Regenerativni turizem – prihodnost trajnostnega razvoja

Nov trend v svetovnem turizmu je predstavila Angležinja Anne Pollock, ustanoviteljica platforme Conscious Travel. Po njenem mnenju trajnost ni dovolj, da bi zaustavili uničujoč vpliv turizma na okolje in prebivalce, temveč moramo začeti razmišljati o tako imenovanem regenerativnem turizmu. Regeneracija v besedni zvezi regenerativni turizem se nanaša na oživitev narave in skupnosti ljudi na nekem območju, v tako obnovljenem okolju pa se duhovno regenerira tudi obiskovalec. Kot zgled je predstavila vas v Mehiki, ki je iz turističnega resorta prerasla v živahno skupnost, kamor se mladi ljudje vračajo, ker dobijo službo zaradi turizma: kot pridelovalci ali predelovalci hrane, v storitvenih dejavnostih, oskrbi gostov in podobnem. "Predvsem moramo razumeti, da smo za ustvarjanje okolja, v katerem se bomo dobro počutili prebivalci in tudi obiskovalci, odgovorni prav vsi: z recikliranjem, trajnostnim prevozom, skrbjo za ranljive skupine in podobnim. Svet moramo gledati kot celoto, v kateri smo vsi povezani," je prepričana sogovornica.