Pred tremi dnevi je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh ob robu odprtja prenovljene železniške postaje v Mariboru spregovoril tudi o načrtih o vzpostavitvi hitrejše železniške povezave med Mariborom in Ljubljano, ki bi pot skrajšala na uro in pol ali še manj. A časovni roki niso bili točno dorečeni. "To se mi zdi v posmeh Mariborčanom. Že leta 2023 je direktor Slovenskih železnic Dušan Mes napovedal, da bo leta 2026 uvedel dva vlaka, ki bosta zjutraj in popoldan med Ljubljano in Mariborom vozila v manj kot uri in pol. To je bila njegova obljuba, na katero je najbrž že pozabil. Ne morem pa verjeti, da država tako mačehovsko gleda na razvoj Maribora in njegove prometne infrastrukture. Zdaj torej niti več ne vemo, kdaj bi dobili progo, morda čez 20, morda čez 25 let ... To je zame popolnoma nesprejemljivo," je ogorčen mestni svetnik Stojan Auer, ki ga še bolj žalosti stanje okrog mariborskega letališča: "Rajh je povedal, da zanj sploh ni interesentov. Kako pa naj bi bili, če vsi vemo, da je za letališče ključnega pomena državni prostorski načrt, ki bi spodbudil investitorje. Predvsem pa bi bilo treba podaljšati letališko progo. Brez tega je logično, da ne bo nobenega zanimanja katerekoli resne letalske družbe."
Župan Saša Arsenovič se je s slišanim strinjal: "Tudi sam sem z velikim zanimanjem poslušal, kaj bo povedal državni sekretar (Rajh, op. a.). Naredili smo tudi avdio-zapis in ga primerjali z doslej izrečenimi državnimi obljubami. Strinjam se s povedanim." Nato je komentiral Mesove obljube: "Najbrž je mislil, da bo kupil vlake. A nekdo drug mora najprej zgraditi hitro progo, da se bodo lahko ti hitro vozili. Tega pa ne dela g. Mes."
Za konec se je obregnil še ob cestno infrastrukturo: "Kot se spomnimo, ni bilo dovolj denarja niti za vzdrževanje državnih cest tukaj, saj je bil enkrat covid, drugič poplave in ne vem kaj še vse. Hkrati pa v državi delamo tri velike projekte, ki se jih kot prebivalec Slovenije sicer veselim: drugo cev Karavank, tretjo razvojno os in železniško postajo v Ljubljani. In kaj imajo vsi trije projekti skupnega? Kam peljejo oziroma kje stojijo? Potem pa daš vse to v skladen regionalni razvoj in deliš s številom prebivalcev oziroma uporabnikov ... Na koncu se torej lahko vprašamo, če imamo državo dveh hitrosti?"
