V Mariboru je malo interesa za prekvalifikacije

Konec decembra je bilo v mariborski območni službi Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 9235 brezposelnih (23,5 odstotka manj kot decembra 2020), delodajalci pa so v letu 2021 objavili 18.597 prostih delovnih mest (27,6 odstotka več), zaposlilo se je 8998 registriranih brezposelnih, od tega 584 v javnih delih, v evidenco brezposelnih se je na novo prijavilo 9159 oseb (35,7 odstotka manj), med njimi se je 5273 osebam izteklo delovno razmerje za določen čas (26,5 odstotka manj).

Za poklice, za katere je največ povpraševanja, ni dovolj kadrov - delodajalci že vrsto let povprašujejo po varilcih, elektroinštalaterjih, orodjarjih, strugarjih, a jih težko dobijo, velik interes je tudi za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarje, čistilce in gospodinjske pomočnike. Delodajalci kader zato iščejo tudi na tujem: na območju Zavoda za zaposlovanje - območne službe Maribor je bilo do konca novembra lani izdanih 2352 delovnih dovoljenj, daleč največ za varilce, sledijo izdana delovna dovoljenja za elektroinštalaterje, orodjarje in voznike težkih tovornjakov in vlačilcev pa zidarje, elektromehanike, strugarje ...

Prekvalifikacija zahteva celostno preobrazbo

Interesa za prekvalifikacije v deficitarne poklice ni toliko, kot bi bilo glede na te podatke pričakovati. Zakaj? "Interes za prekvalifikacijo v deficitarne poklice je majhen, ker od človeka zahteva celostno preobrazbo. Nekaterim to onemogoča zdravstveno stanje, drugim neurejeno varstvo za otroke in podobno. Ni zanimanja za poklic voznika tovornega vozila, mesarja, za poklice v gradbeništvu," odgovarja Bernard Memon, direktor mariborske območne službe Zavoda za zaposlovanje.

Eden izmed programov prekvalifikacij je potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). V območni službi Maribor se je v program NPK Potrjevanje v letu 2019 vključilo 66 brezposelnih, med njimi se jih je 52 zaposlilo, med 64 vključenimi v letu 2020 jih je zaposlitev našlo 51, do novembra 2021 pa se je vključilo 50 oseb, med njimi se jih je 27 že zaposlilo. Med zaposlenimi so prevladovali brezposelni s poklicnimi kvalifikacijami za varnostnika, voznika v cestnem prometu (za prevoz blaga), operaterja na CNC-stroju, posrednika za nepremičnine, socialnega oskrbovalca na domu.

Potrebne sistemske spremembe

Na vrhu objavljenih prostih delovnih mest so preprosta dela in poklic voznika težkih tovornjakov. Kako si razlagati, da delodajalci za ta dela ne dobijo delavcev? "Preprosta delovna mesta oziroma dela v proizvodnji imajo povečini manj ugoden urnik dela (večizmensko delo), plača je minimalna. Pri voznikih tovornih vozil pa gre pogosto za mednarodno špedicijo, kjer je prisotna tedenska ali še večja časovna migracija. Delo je zahtevno predvsem z vidika nenehne zbranosti na cesti, prehajanja meja, čakanja na carinske postopke. S terena imamo tudi informacije, da so ponekod izplačila za opravljeno delo pogosto poleg minimalne plače izplačana 'na roke'," pravi Memon. "Zavedamo pa se, da bodo v prihodnje potrebne sistemske spremembe, in sicer v smeri tega, da zdrave, za delo sposobne brezposelne osebe ne bodo mogle odklanjati primerne zaposlitve, ki je bila predhodno na strokovni ravni načrtovana z zaposlitvenimi cilji. Izmikanje napotitev na delo in posamezne zlorabe na področju vključevanja na trg dela je treba v prihodnje dosledno sankcionirati."

Kje pa na zavodu vidijo rešitve za večjo skladnost na trgu dela? "Večjo skladnost na trgu dela med ponudbo in povpraševanjem bi bilo treba urediti na sistemski ravni, in sicer od šolskega sistema preko socialne politike do projektov, ki bi bili usmerjeni v prihodnost. Problem je, ker v Sloveniji pogosto delujemo kurativno, gasimo požare, in ne preventivno. Delo je treba bolje nagraditi, denarno socialno pomoč pa nameniti tistim ranljivim skupinam, ki se ne morejo več vključiti na trg dela zaradi posameznih ovir ali zdravstvenih razlogov. Delo mora biti bolje nagrajeno, delo mora ponovno postati vrednota," poudarja Memon.

Manj socialnih pomoči, toda ...

Ugodnejši kazalci na trgu dela so se vsaj nekoliko odražali tudi na mariborskem centru za socialno delo (CSD), saj so v letu 2021 izplačali nekaj manj rednih in izrednih denarnih socialnih pomoči (DSP) kot leto predtem. "Izplačil denarne socialne pomoči v letu 2021 je bilo dobrih 42,1 milijona evrov, kar je okoli 670.000 evrov manj kot leta 2020," pravi direktorica CSD Maribor Marjana Bravc. Decembra lani je bilo na CSD Maribor 8978 prejemnikov denarne socialne pomoči, kar je bilo v primerjavi z decembrom 2020 16 odstotkov manj. Trend zmanjševanja števila prejemnikov DSP se je začel aprila, ugotavlja Marjana Bravc in dodaja, da so deleži prejemnikov po starostnih skupinah primerljivi z letom predtem. "Najbolj se je zmanjšal delež prejemnikov DSP v starostni skupini do 35 let. Ta starostna kategorija ima tudi največ možnosti zaposlitve, hkrati je zelo pomembno, da se čim prej po koncu šolanja vključi v delovno razmerje," pravi Bravčeva.

Podatki kažejo, da se je tudi število vlog in posledično prejemnikov izredne denarne pomoči leta 2021 v primerjavi z letom 2020 znižalo, in sicer za okoli 800 prejemnikov. "Skupno smo v letu 2021 izplačali dobrih 4,4 milijona evrov, kar je za dobrih 340 tisoč evrov manj kot leta 2020. Smo pa v decembru 2021 prejeli že za 6 odstotkov več vlog za izredne denarne socialne pomoči kot decembra 2020 - o tem bo odločeno zdaj v januarju. Povečano število vlog za izredne denarne socialne pomoči zaznavamo zdaj vsakodnevno, tudi veliko telefonskih klicev je na to temo."

Ljudje v vlogah največkrat navajajo nezmožnost poplačila življenjskih stroškov, povezanih z ogrevanjem, električno energijo, bivanjem in tudi s prehrano. "Pričakovanje, da bo posledica trenutnih podražitev energentov, predvsem ogrevanja v Mariboru, večje število vlog za izredno denarno socialno pomoč, se že uresničuje. Med vlagatelji so prejemniki denarnih socialnih pomoči, varstvenega dodatka, upokojenci ter družine in posamezniki z nizkimi dohodki. Navajajo nezmožnost pokrivanja povečanih stroškov s svojimi rednimi dohodki," pojasnjuje Marjana Bravc.