
V Izum galeriji, Prešernova ulica 17 v Mariboru, je na ogled razstava portretnih fotografij Identiteta skozi čas Mihe Kacafure. Član Fotokluba Maribor, ki je v zadnjih petnajstih letih nanizal že devetnajst samostojnih razstav, se predstavlja s prav posebnim ciklusom portretnih fotografij. Prvič je posegel v pretekla obdobja, je na odprtju razstave prejšnji četrtek izpostavil Mario Berdič Codella, kustos in kritik/recenzent: "Portretiranci predstavljajo sebe, ampak je to potisnjeno v ozadje, kajti poglavitno je, da predstavljajo tistega, v katerega se skušajo vživeti. Gre za zgodovinske osebe, ki segajo v čas starega Egipta, Grčije, Rima, srednjega veka, baročnega obdobja, prve svetovne vojne. Pri tem ne gre le za zgodovinsko prikazovanje, temveč ima vse skupaj še globlji psihološki moment." Izpostavil je še, da se je avtor portretov lotil tudi s povsem likovne plati. "Pri Kacafuri običajno zasledimo fotografije, pri katerih upošteva pravila likovnega ustvarjanja, tokratne pa so vrhunec njegovega likovnega izraza. Pred seboj imamo tri prostorske plane, med njimi enega, ki v dogajanje uvaja duhovnost, onostransko dimenzijo," je o fotografijah še povedal Berdič Codella.

Kacafura je v krajšem pogovoru z Rudijem Uranom, prav tako fotografom, režiserjem, na odprtju razstave povedal, da je sprva pravzaprav želel narediti nekaj drugega, a potem nadaljeval v tej smeri. "Ko sem si pri prvem portretirancu - mušketirju, ogledoval razne rekvizite, sem si rekel, zakaj ne bi nadaljeval. Toda težava je bila, kje dobiti druge modele. Ampak ko je enkrat steklo, sem spoznal, da je tega precej. Ti, ki so mi pozirali, prihajajo iz krajev od Ptuja do Ljubljane in lahko jim rečem samo hvala," je povedal avtor. Da pri tem ni šlo za običajno portretiranje, pri katerem bi model postavil, sprožil na sprožilec in šel, je še poudaril. "Treba je pripraviti opremo, modeli se morajo obleči, pripraviti, kar terja uro ali več. Ob tem teče razgovor in spoznaš, da je to drugo življenje teh ljudi, da oni to doživljajo, imajo o tem tudi veliko znanja. Ob izpovedi so nekako postali ta oseba, s tem posebnih izrazom," je pojasnil Kacafura. Za en portret je naredil čez 300 posnetkov z različnimi postavitvami, položaji luči.
Vrhunec likovnega izraza

Njegovi portretiranci so večinoma člani društev, ki sodelujejo na raznih zgodovinskih kostumskih manifestacijah, zato so nekateri obrazi tudi marsikomu znani, čeravno v novi vlogi grških, rimskih, srednjeveških ali baročnih osebnosti. S svojo prisotnostjo v kostumih so tudi zelo popestrili odprtje razstave in s temi posebnimi kostumi, meči, puškami ... poželi veliko zanimanja, vprašanj obiskovalcev. Eden od portretirancev je tudi Mariborčan Aljaž Tulimirović, strasten zbiratelj predmetov iz prve svetovne vojne, sicer član skupine iz Nove Gorice, kjer ohranjajo spomin na tisto obdobje. Uniforma, ki jo je nosil, sicer ni originalna, sešita je bila na Češkem, je pa narejena zelo avtentično, je pojasnil. Da radi sprejmejo nove člane, zlasti podmladek, da bo tradicija šla naprej, so dejali tudi v Društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj, kjer ohranjajo zgodovinske običaje mesta in gradu na Ptuju. Pod njegovim okriljem deluje več skupin, zlasti aktivni pa so plesalci.

Miha Kacafura (1955), magister poslovnih ved stanuje v Mariboru, njegovi fotografski začetki segajo v osnovno šolo, ki jih je v srednji šoli nadgradil pri mojstru Oskarju Karlu Dolencu. Kasneje je sodeloval v različnih fotografskih društvih, od leta 2011 pa je aktiven član Fotokluba Maribor. Poleg samostojnih razstav je sodeloval v zadnjem desetletju in pol tudi na več kot 70 skupinskih razstavah po Sloveniji. Od leta 2022 do 2025 je opravljal tudi funkcijo predsednika Fotokluba Maribor. V letu 2024 je osvojil zlato medaljo v kategoriji črnobela fotografija, prosta tema na Pregledni razstavi slovenske fotografije 2024. Za vse dosežke mu je Mednarodna zveza za fotografsko umetnost podelila naslov EFIAP/S (FIAP Artist odličnik/srebrn), medtem ko mu je Fotografska zveza Slovenije podelila naslov KM FZS (kandidat za mojstra fotografije v Slovenji).
Razstava bo v Izum-u na ogled še do septembra.
Branka Bezjak





