Jana Juvan
V UKC Maribor se je pričel nov evropski projekt CrossReg-4-Health, ki bo tokrat povezal mariborske strokovnjake z avstrijskimi. Ključni cilj treh sodelujočih klinik je izmenjava znanj na področju zdravljenja bolnikov z možgansko krvavitvijo.
Direktor UKC Maribor dr. Vojko Flis je izpostavil pomen projekta za celotno severovzhodno regijo, saj naj bi dvignil nivo oskrbe bolnikov na še višjo raven, kot je dejal. Da tovrstni čezmejni projekti ne pomenijo le gradnje kolesarskih stez, ampak pomembno čezmejno izmenjavo izkušenj in znanj za dobrobit bolnikov, pa je poudaril Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj in spomnil, da podoben projekt poteka tudi med bolnišnicama v Izoli in Umagu.
Končno mobilna bolnišnica?
Hkrati je povedal, da so po uspešnosti črpanja evropskega denarja v zadnjih mesecih "skočili nad povprečje EU", s čimer se je odzval na številne kritike iz preteklosti o slabem črpanju evropskega denarja. Slovenija ima na razpolago okoli tri milijarde evropskega denarja v finančni perspektivi 2021-2027, je povedal. Za 2,2 milijardi evrov pa da je že izdanih odločb o podpori. Od tega je 15 milijonov evrov že potrjenih za projekte v UKC Maribor. Flis je povedal, da gre za projekte, vezane na odpornost in tako imenovano kritično infrastrukturo, tudi za izgradnjo dolgo pričakovane mobilne bolnišnice, vendar pa prav zaradi te umestitve v kritično infrastrukturo ne smejo izdajati podrobnosti.
So pa lahko več povedali o aktualnem projektu z avstrijskimi kolegi, ki bo predvidoma trajal tri leta in je vreden dobrih 900.000 evrov. Vodja projekta in predstojnik oddelka za znanstveno-raziskovalno delo v UKC Maribor, dr. Martin Rakuša, je pojasnil, da želijo ob koncu projekta z izmenjavo informacij med tremi sodelujočimi klinikami doseči predvsem izboljšanje izidov zdravljenja in boljšo kakovost življenja bolnikov. Povedal je, da vsak tretji bolnik možganske krvavitve ne preživi in da ima polovica preživelih trajne posledice. V Mariboru sicer zdravijo letno med 80 in 100 takšnih bolnikov.
Zdravljenje z računalniško igrico
Rakuša je razložil, da je pri tem zdravljenju pomembno najprej prepoznati dejavnike tveganja, kar lahko storijo preko tako imenovanih biooznačevalcev - s posebno analizo krvi. Na tem področju so močni na nevrološki kliniki Medicinske univerze v Grazu, ki ima eno največjih biobank v Evropi, zato se bodo tam naši strokovnjaki izobraževali na tem področju. "Ta projekt nas bo zlepil s sosedi," je dejal dr. Christian Enzinger, vodja graške Klinike za nevrologijo in poudaril, da želijo spremeniti življenja teh ljudi, ki po bolezni lahko izgubijo tudi socialne stike. Njegov sodelavec dr. Simon Fandler-Höfler pa je opozoril na dolgotrajne posledice bolezni, zaradi česar je še posebej pomembno napovedovanje izidov zdravljenja z biomarkerji. Pri projektu bo kot rečeno šlo predvsem za izmenjave zdravnikov, medicinskih sester in fizioterapevtov.
V UKC Maribor bodo ostalim predstavili svoje ugotovitve pri uspešni rehabilitaciji bolnikov, ki uporabljajo specifičnega robota, ta s pomočjo virtualne realnosti pomaga bolnikom pri rehabilitaciji roke po možganski krvavitvi. "Pacient drži v roki kroglo, senzorji pa nadzorujejo pot njegove roke. Pred seboj ima zaslon, ki sledi gibanju roke. Gibanje spodbujamo z igranjem računalniške igrice, da je bolnikom bolj zanimivo. Tako jih spodbudimo, da se pravilno in čim več gibajo, fizioterapevti pa imajo nadzor nad pravilnim izvajanjem vaje," ilustrira Rakuša. Tretji partner je klinika v Celovcu, kjer pa so močni na področju obvladovanja bolečine, oni bodo tako prispevali to znanje, je še dodal.
V projekt bo vključenih 300 bolnikov, po 80 do sto iz vsakega centra. Nato jih bodo spremljali še leto dni po odpustu iz bolnišnic in ugotavljali, kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Na podlagi tega bodo nato pripravili predavanja, namenjena tako strokovnjakom kot študentom medicine, fizioterapije in zdravstvene nege.
