Jana Juvan
Strokovni direktorici UKC Maribor, pediatrinji dr. Nataši Marčun Varda, konec marca poteče mandat. Zato so na nocojšnji seji sveta zavoda pričeli s postopki za izbiro novega kandidata ali kandidatke za to mesto za naslednja štiri leta. V ponedeljek bodo razpis javno objavili, nato bodo izbor morali opraviti v 30 dneh. Kandidati bodo imeli deset dni časa za prijavo, če bodo ustrezali razpisnim pogojem se bodo nato predstavili strokovnemu svetu bolnišnice, ta se bo lahko izrekel o njihovi vlogi, dokončno pa strokovnega direktorja nato imenuje svet zavoda. Čez mesec dni bo torej znano, ali bo na tem mestu nova oseba ali pa bo še naprej to delo opravljala Marčun Varda. Neuradno naj bi jo nadaljevanje mandata zanimalo, kroži pa med zdravniki še več imen, vendar za zdaj nihče ne želi informacije javno potrditi.
Izguba, ki se lahko še zmanjša
Na prvi letošnji seji sveta UKC Maribor so se seznanili tudi z izgubo bolnišnice ob koncu poslovnega leta 2025 v višini približno 5,56 milijona evrov. Tolikšna je ocena presežka odhodkov nad odhodki ob koncu leta, ki pa se utegne še nekoliko spremeniti do konca februarja, ko mora bolnišnica o poslovanju poročati ministrstvu za zdravje. Kot je povedal predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek čakajo še na poračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pri čemer upa, da se bo številka potem približala trem ali celo dvema milijonoma evrov presežka odhodkov nad prihodki.
V UKC Maribor namreč upajo, da bodo s tem poračunom še poravnali nekaj stroškov. Kot je dejal direktor dr. Vojko Flis v novih utežeh, po katerih se računa vrenost zdravstvenih storitev in so jih s prvim januarjem letos po 20 letih končno nekoliko posodobili, niso zajeti stroški malice zaposlenih in prevoza na delo. Na nivoju UKC je stroškov prehrane zaposlenih za okoli 12 milijonov evrov, je povedal. Ob tem pa poudaril, da bolnišnica kljub negativnemu poslovanju nima neporavnanih obveznosti. To jim je zagotovila tudi finančna injekcija države na podlagi decembra sprejetega interventnega zakona, s katero so pridobili okoli devet milijonov evrov za pokritje izgube. Likvidnostno situacijo pa jim je precej olajšala še sprememba zakonodajnega plačilnega roka iz 30 na 60 dni.
Pretirano in neutemeljeno napotovanje
Nataša Marčun Varda je izpostavila še, da se je realizacija opravljenih programov, torej zdravstvenih storitev, povišala v primerjavi z letom poprej. Poudarila pa je, da bi lahko delali še več, če bi imeli tudi več opreme in negovalnega kadra. "Glede na to kako so se povečali stroški dela, je zmanjkalo več denarja za razvoj," je pojasnila.
Lani so v UKC Maribor opravili 472.266 nenujnih zdravstvenih storitev - od tega je polovica bila prvih storitev in polovica kontrolnih. Naročili pa so 577.408 pacientov - 302.727 na prvo storitev in 274.681 na kontrolne. Čakalne vrste tako ostajajo pereča problematika mariborske bolnišnice. Kot so večkrat poudarili na seji, gre sicer za globalno težavo, ki je posledica tako staranja prebivalstva in širjenja možnosti zdravljenja, kot tudi pomanjkanja kadra. Med tem ko naj bi se v 20 letih kader povečal za 10 do 15 odstotkov, se je povpraševanje po zdravstvenih storitvah na določenih področjih v istem obdobju povišalo tudi do 30 odstotkov.
Ob koncu leta je v UKC Maribor na prvo storitev čakalo 76.669 pacientov, od tega 24 odstotkov z napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro, 29 odstotkov s stopnjo nujnosti hitro in 47 odstotkov s stopnjo nujnosti redno. Preko dopustne čakalne dobe pa je čakalo 29.015 ljudi.
Znova so na seji razpravljali tudi o težavi pretiranega ali neutemeljenega napotovanja v UKC Maribor s strani zdravnikov iz zdravstvenih domov in manjših bolnišnic v okolici. Na določenih oddelkih - recimo na dermatologiji - pa je težava, da je dogovorjen program, ki ga zavarovalnica plača bolnišnici, manjši od tega, kar bi bili sposobni izvesti. Pogosto je težava tudi pomanjkanje postelj, pri operacijah pa tudi (večno) pomanjkanje anesteziologov.
Novi programi za krajšanje čakalnih dob
Čakalne dobe skušajo krajšati tudi s posebnimi programi, ki jih izvajajo v popoldanskem času. Tokrat je svet zavoda dal soglasje še za nekaj dodatnih, za katere bodo prosili ministrstvo, da jih financira. Gre za diagnostične storitve na kardiologiji (Holter in cikoergometrija), ultrazvok vratnih žil ter dodatne preglede v onkološki ambulanti in v ambulanti za zdravljenje neplodnosti na ginekologiji. V okviru vseh dodatnih programov nameravajo v UKC Maribor dodatno obravnavati okrog 56.000 bolnikov.
Ob koncu so na seji sveta zavoda razpravljali tudi o nekaterih investicijah v bolnišnici, vendar so to točko zaprli za javnost. Znano je sicer, da UKC Maribor čaka na razplet razpisa za infekcijsko stavbo, na zaključek vzpostavitve negovalne bolnišnice in na pričetek projekta montažne bolnišnice.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
