V bližini obnovljenega skednja v turističnem naselju Goričke iže v Križevcih so postavili akvaponični vrt. Ker želijo kompleks narediti še bolj zanimiv za turiste, so kupolo iz polikarbonata oblikovali kot kapljico. "Akvaponika je neke vrste mikro rešitev za dobrobit človeštva. Vemo, da to ne bo rešilo sveta, so pa to sistemi, ki nimajo negativnih vplivov na okolje in kakovost življenja, kot ga ima klasično, intenzivno kmetijstvo," je povedala Nataša Gerič Pal, direktorica podjetja Evitel, ki je postavilo turistično naselje Goričke iže.
Izločki rib hrana za rastline
Sistem akvaponike združuje pridelovanje zelenjave in gojenje rib. Ribe, ki jih gojijo v akvarijih, v vodo izločajo blato, bogato s hranilnimi snovmi. Koristne bakterije, ki razgrajujejo odpadne snovi iz izločkov rib, proizvajajo hranilne snovi, ki so nujne za rast rastlin. "Voda iz bazenov teče skozi mehanski in biološki filter. Črpalka črpa to filtrirano vodo nazaj v cevni sistem, kjer nato kaplja v posodice, v katerih rastejo rastline s povsem belimi, zdravimi in močnimi koreninami," je pojasnil Jože Meh, ki je objekt oblikoval in postavil. V akvaponičnem vrtu uporabljajo tudi ovčjo volno, ki jo ovijejo okrog korenin rastline, da uravnava vlažnost in daje oporo rastlinam, hkrati pa je bogata z dušikom, ki je odličen za hitrejšo rast rastlin. Kmalu bodo vzpostavili še sistem za pridelavo zelenjave z umetno svetlobo.
Večja kakovost z manj dela
Akvaponični sistem v resortu Goričke iže, ki je velik osemdeset kvadratnih metrov, je neke vrste razstavni prostor, kjer si lahko obiskovalci ogledajo postopek pridelave hrane in spoznajo delovanje akvaponike. Pridelava hrane s pomočjo akvaponike ne potrebuje zemlje, gnojil, pesticidov ali kemikalij, zato je najbolj ekološka, hrana pa bolj kakovostna in bogata s hranili, zatrjujejo v Križevcih. Prav tako ne zahteva veliko dela, saj je treba le nahraniti ribe in preveriti, ali vse deluje pravilno. Ni okopavanja, gnojenja, zalivanja ali pletja gredic. "Uporabimo tudi do devetdeset odstotkov manj vode kot pri klasični pridelavi zelenjave v zemlji, saj voda ves čas kroži. Zaradi izhlapevanja je izgubimo približno deset odstotkov. V mnogih državah je voda dragocena kot zlato, pri nas pa se tega žal še ne zavedamo," poudarja Meh. Vodo iz bazenov, v katerih gojijo ribe, ponovno uporabijo za napajanje sadik v različnih akvaponičnih sistemih. V prihodnosti želijo mesečno tam pridelati od tri tisoč do tri tisoč petsto glav solate, ki jih bodo prodajali gostincem in končnim uporabnikom, namenjena pa bo tudi gostom njihovega resorta.
