
Impresije gibanja, komponiranega iz domišljenih, lepih drž, lahkotnih korakov in uglašenega z glasbo v živo, nismo videli že več kot šest tednov, odkar traja koronska karantena. Četudi je odrska zavesa zagrnjena in ni predstav, niti skupinskih vaj, plesalci vežbajo svoj instrument - telo. Ob današnjem mednarodnem dnevu plesa smo se pogovarjali s štirimi priznanimi Mariborčani, ki obvladajo različne zvrsti plesa, o tem, kako vzdržujejo kondicijo in kje se suče njihov duh.
Vsak dan, ob stolu ali kavču
Balerina Tijuana Križman Hudernik trenira vsak dan, večkrat na dan. "Čeprav pogoji niso enaki kot v baletni dvorani, se da marsikaj, tudi ob dveh otrokih, namesto ob drogu pač ob stolu ali kavču," je optimistična solistka SNG Maribor, ki smo jo nazadnje občudovali kot Pepelko in v predstavi Falling Angels. Vrtenje na špicih in veliki skoki zdaj niso na programu.

"Virus prinaša klik v naše možgane in srca, da začnemo ljudje, živali in okolje sobivati v harmoniji"

Od smešnice do nagobčnika
Kako bi bilo, če bi plesali z zaščitnimi maskami na obrazu? Medtem ko se folkloristu Mitji Marinu takšen nastop zdi smešen, nenavaden, športni plesalec Arnej Ivkovič meni, da bomo to morda morali sprejeti, se navaditi na to. Balerina Tijuana Križman Hudernik si ples s prevezo težko predstavlja, "ker je zaradi pripovedovanja zgodb obrazna mimika izredno pomembna. Poleg tega je balet fizično in psihično tako naporen, da že brez maske včasih težko prideš do zraka." Sodobna plesalka Mojca Kasjak pa odločno nasprotuje maskam, saj v njih vidi tudi simboliko odvzete svobode izražanja, neke vrste nagobčnik.
Tek, kolo, rolerji ...
Za razliko od plesalcev klasičnega baleta, garačev, ki z napornimi treningi prekašajo marsikaterega športnika, folkoristi udarjajo precej ležerne ritme. Mitja Marin, podpredsednik akademske folklorne skupine Študent Maribor, kolesari in teče dva- do trikrat na teden. Posveča se študiju. S skupino občasno zaplešejo pred kakšnim domom za starejše za njihovo razvedrilo.


Kot vojska besnih mislecev
Devetindvajseti april je svetovni dan plesa od leta 1982, ko je Unesco sprejel pobudo slovenske baletne legende Henrika Neubauerja, da bi praznovali ples in častili spomin na francoskega baletnega reformatorja Jeana Georgesa Noverra, ki se je rodil na današnji dan leta 1727. Na ta dan vsako leto odmevnejši, uveljavljeni plesalec pošlje poslanico po svetu. Letošnji častni govornik Gregory Maqoma, eden najbolj znanih koreografov v Južni Afriki, je poudaril, da "mora ples bolj kot kadarkoli prej dati močan signal svetovnim voditeljem in tistim, ki jim je zaupano varovanje ljudi in izboljšanje razmer, da smo vojska besnih mislecev. Naš namen je, da spremenimo svet korak za korakom."
V naravi in s pretočnim telesom
"Prvič v življenju sem se ustavila," pove sodobna plesalka Mojca Kasjak, profesionalna učiteljica plesa v Plesni izbi Maribor, samostojna podjetnica. Dva tedna počitka je bilo dovolj. Potem je začela vežbati svoje telo z rednim jutranjim tekom (na Kalvarijo, Pohorje) in jogo kundalini. Meditira. "Enkrat sem se na skrivaj razplesala sama v dvorani in to je bil ples svobode. Ozavestila sem, kaj zares pomeni svoboda gibanja. Ples je skrivnostni jezik duše, kot je rekla Martha Graham, in vseh teh drastičnih ukrepov ni preprosto sprejeti. Odvzeta nam je bila pravica do gibanja, pravica do dela in še malo, vsaj tako kaže, pa nam bo odvzeta pravica do svobode izražanja," pravi plesalka.
"Odvzeta nam je bila pravica do gibanja, pravica do dela in še malo, vsaj tako kaže, pa nam bo odvzeta pravica do svobode izražanja"

Nina Ambrož





