Petra Lesjak Tušek
Kako poskrbeti za kakovost življenja in hkrati enakomeren regionalni razvoj ter pridobiti dovolj kohezijskega denarja, je bila tema današnje debate na gradu Rače, ki jo je v sklopu razprav Studio Evropa organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. O spremembah financiranja kohezijske politike in razvoja regij, kot jih predvideva naslednji večletni finančni načrt Evropske unije za obdobje 2028 - 2034, kaj pomenijo za Slovenijo in širše za razvoj celotne, so debatirali Vladimir Prebilič, evropski poslanec (Zeleni/EFA), Srečko Đurov, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, in Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice in član Evropskega odbora regij. Župan občine Rače - Fram Samo Rajšp je uvodoma izpostavil prepričanje, da mora biti in bo EU dovolj močna in stabilna ter da moramo biti na skupnem imenovalcu. Ker so tudi občine, kot je dejal, "lovci na razpise", je debato o evropskem proračunu in regionalnem razvoju v njihovi občini ocenil za pomembno.
Vse regije štejejo
Tudi Srečko Đurov je ocenil, da je pomembno na terenu govoriti o kohezijski politiki in načel razlike med vzhodom in zahodom, med razvojnimi regijami ter s tem v kakovosti življenja, ki se kažejo v dostopu do dela blizu doma, da torej ne preživimo več ur v avtomobilu na poti v službo, po možnosti še do Avstrije, kot tudi v dostopu do storitev (šole, vrtca, banke, trgovine). Podravje ima 330 tisoč prebivalcev, kar je nekaj več kot glavno mesto, pri čemer pa slednje ustvari 20 milijard evrov bruto dodane vrednosti, celotno Podravje pa osem milijard evrov, je primerjal. "Če hočemo močno državo, potrebujemo močne regije z močnimi regijskimi središči. S tem bo večja tudi moč naše države. Zato je ključen zakon o skladnem regionalnem razvoju in s tem podpora ključnim projektom, da se vse regije dvignejo, da ne bodo nekatere šibkejše in ne bo koncentracije v centru. Vse regije štejejo."
Če hočemo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, bo treba tudi premisliti, kako se bodo delila sredstva za raziskave in inovacije, je še poudarjal Đurov, kot tudi, da je Slovenija pred razvojno odločitvijo, ki presega en mandat. Velik izziv tako je, kako se bomo organizirali, da bomo počrpali štiri milijarde evrov iz centralnih razpisov in to prelevili v kakovost življenja, predvsem pa moramo denar počrpati, sicer ga bo kdo drug pobral. Vseeno po svoje ostaja optimist: "Premalokrat smo načrtovali za razvoj, temveč le za črpanje. Določene stvari moramo obrniti v državi. Zdaj je idealna priložnost, da se razvojne regije vključijo v proces programiranja s konkretnimi projekti." Bo pa vse moralo teči hitreje, zato je potrebna tudi ustrezna organiziranost. Prevečkrat se zgodi, da imamo "super ideje, dokler ne začne delat bager na terenu, a ob vmesnih zastojih mine preveč časa". Ne smemo si dovoliti, da bi denar izgubili, zato je treba dobro izkoristiti leti programiranja 2026 in 2027, je ocenil Đurov.
Kohezija kot bankomat za ostale
Ivan Žagar je komentiral, da je predlog delitve evropskega proračunskega denarja z nacionalnimi ovojnicami zdaj veliko presenečenje, ker gre za radikalne spremembe. "Kohezijska politika je pogosto bankomat za ostale politike in je na udaru. Manjše korekcije so zdaj sicer že bile, a ta debata še poteka, res pa je tudi vprašanje, koliko nas slišijo," je dejal. Apeliral je, naj država zastopa regionalne interese, saj gre tudi ideja komisije v smeri centralizacije, ki jo je treba preseči. "Na partnerski način je treba peljati stvari in od spodaj navzgor, ker na lokalni ravni najbolje poznamo potrebe. Na mizi imamo kar nekaj projektov, že deset let recimo imamo projekt na področju aluminija, ki se ne premakne nikamor. Veliko je odvisno tudi od domačega okolja in domače naloge, ki jo sami opravimo," je razmišljal.
Prebilič je ob izpostavljanju pokrajin pripomnil, da smo že leta v neustavnem stanju, saj imamo v ustavi zapisano, da bomo ustanovili pokrajine. Kar nekaj vlad smo medtem imeli, vsakič bi opozicija omejila moč vladi, a vlada pa potem temu ne bi sledila. "Tu, pri glavi, je težava. Globoko verjamem, da je tako, ker prihajam iz regije, ki je tudi zapostavljena - saj vemo, da v Kočevje prideš le, če se izgubiš ali se pelješ na morje. Pa to zdaj ni kampanja ... A dokler država ne bo zaupala, da se znajo ljudje sami upravljati, ne bo drugače," je dejal Prebilič. Po njegovem je zadnji čas, da zmanjšamo število ministrstev, da še katerega preselimo v Maribor (Đurov je ob tem spomnil, da so nekatera že v Mariboru), in tako ljudi kot denar spravimo na raven regijskega odločanja. Gospodarsko uspešne države so regionalizirane, je dodal.
Đurov je opozoril še, da je dolgoletni problem tudi veslanje naprej in nazaj, pri čemer je meril tudi na to, da se znotraj države razbijamo na preveč mikro enot, tudi z razdrobljenosti občin. To je sicer lahko všečno, a multiplikativni učinki potem niso zadovoljivi. "Smo zato, da je v vsaki vasi pošta, ne more pa biti v vsakem kraju univerza. Imamo razvojne regije, morda so korak do bodočih pokrajin." Spomnili se bomo tudi, da se je debata običajno končala že pri številu pokrajin in sedežih, kjer že nastane konflikt, manj pa je bilo govora o pristojnostih in vsebinah.
