Vesna Lovrec
Zadnji petek v marcu je na številki policije za anonimne prijave telefon zazvonil tudi zaradi domnevne kršitve javnega reda in miru v študentskem kampusu v Tyrševi ulici v Mariboru. Prijavitelj je bil zaskrbljen predvsem zaradi tujih študentov, ki so ostali v mestu, in so se po njegovih besedah pretirano zabavali v gruči, zato je naslednji dan poklical tudi v redakcijo Večera. Policisti so se na prijavo odzvali, a kršitve odloka niso ugotovili.
Nesramni in žaljivi do zaposlenih
Je pa vodstvo Študentskih domov Univerze v Mariboru 31. marca izreklo suspenz za pet tujih študentov, nastanjenih v študentskem domu v okviru programa Erasmus. "Večkrat so kljub našim opozorilom in večkratnemu posredovanju kršili naša navodila in pravila države v času epidemije. Niso upoštevali varnostne razdalje, kljub izrecni prepovedi so se še naprej družili v večjih skupinah, prirejali zabave, vnašali alkohol, bili nesramni in žaljivi do zaposlenih," je direktorica Študentskih domov Maja Krajnc Ružič pojasnila razloge, zakaj so se morali študenti izseliti. A tujci niso ostali brez strehe nad glavo. "Za vse smo uredili nova bivališča zunaj študentskih domov in o vsem obvestili veleposlaništva in njihove matične institucije," je poudarila Krajnc Ružičeva.
Z delavnicami proti stiski
Že od začetka marca za stanovalce Študentskih domov UM ves dan, tudi ponoči, deluje telefonska številka, kamor lahko pokličejo, če sumijo, da so okuženi s koronavirusom. Vendar so bolj kot zaradi suma na okužbo študenti na to številko klicali zaradi stisk, ki jih doživljajo v teh dneh, zaprti v svojih sobah. Vodstvo domov se je na problem odzvalo z organiziranjem rednih on-line delavnic, pri čemer so za pomoč prosili študente Filozofske fakultete in zunanje izvajalce. (lev)
Malo je žalostno, nikogar ni
Majhna številka za pet naselij, a vzdrževalec Dušan Gojčič in receptorka Urška Bele, ki skrbita za stanovalce v študentskih domovih na Gosposvetski cesti, sta ob našem obisku znala namigniti, v kateri sobi se tudi v teh dneh študira. Celjana Nermina Sinanovića smo zmotili pri zajtrku. "Moji domači delajo v zdravstvenih ustanovah. Ocenili smo, da bo bolje, če ostanem tukaj," skorajšnji magister kemije pojasni, zakaj je ostal v domu. Ni dejaven na družbenih omrežjih, se pa rad druži v živo, zato zdaj, ko je ostal sam v nadstropju, zelo pogreša svoje cimre. "Malo je žalostno, nikogar ni, privoščim si sprehod ob Dravi, vsaj srečam nekaj ljudi," se nasmeji Sinanović, ki poleg magistrske naloge veliko časa nameni celo pisanju učbenika. Ga pa skrbi za prihodnost, dogovarjal se je namreč že za pripravništvo, a je za zdaj vse padlo v vodo.
Podpora združenja rektorjev
Rektorska konferenca je na svoji dopisni seji opozorila, da imajo študentski domovi, ki so ta čas namenjeni bivanju pripadnikom civilne zaščite, prostovoljcem, študentskim družinam in tujim študentom brez možnosti vrnitve domov, zaradi izpada prihodkov težave s tekočim poslovanjem. "Zato je rektorska konferenca v celoti podprla prizadevanja študentskih domov, da se v interventni zakon uvrsti izpad prihodkov za čas krize, saj v nasprotnem primeru ne bodo več imeli možnosti opravljati javne službe," je sporočilo združenje rektorjev, ki jim predseduje Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. (jmc)
"Nočem kritizirati pogojev pri nas, vendar ocenjujem, da je zame bolj varno, da ostanem v Mariboru"
Komaj prišla v Maribor, pa se je začelo
Najbolj zgovorna je bila Merima Mustafić. Drobno dekle iz Črne gore, ki študira germanistiko, je prišlo v Maribor na izmenjavo pred kratkim, drugega marca. "Nobenih napovedi ni bilo, da bi utegnil nastati problem. Nekaj dni po mojem prihodu pa sem prejela elektronsko sporočilo, da je v Sloveniji prvi primer okuženega, s priloženimi navodili o pomembnosti umivanja rok. Naslednja dva tedna sta minila normalno, spoznavati sem pričela vašo kulturo in mesto, všeč mi je, super ljudi sem spoznala, moja cimra me je uvedla v tukajšnje življenje, bila do mene nadvse ustrežljiva, potem pa je prišel tretji teden, odpovedali so vsa predavanja," so Črnogorkine prve izkušnje v Mariboru.
